Jedro

Prvi tožnik se sklicuje, da mu je Višje sodišče v Celju z izpodbijanim sklepom kršilo človekove pravice do sojenja v razumnem roku in ni spoštovalo revizijske odločbe, ki je bila že izdana v tem postopku s strani sodišča prve in druge stopnje. Ne glede na to, da v predlogu ne konkretizira natančneje, zakaj bi po njegovem nepravilna odločitev višjega sodišča lahko vplivala na potrebo po določitvi drugega višjega sodišča, pa Vrhovno sodišče poudarja, da navedenih okoliščin že načelno ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. S sodno odločitvijo nezadovoljna stranka ima na razpolago izrecno predvidene druge procesno pravne možnosti, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu navedene zakonske določbe.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvi tožnik je v pritožbi, ki jo je vložil zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1152/2021 z dne 15. 9. 2021, predlagal tudi, da v tej zadevi Vrhovno sodišče določi Višje sodišče v Celju kot pristojno sodišče zaradi kršenja človekove pravice do sojenja v razumnem roku in nespoštovanja revizijske odločbe s strani sodišča prve in druge stopnje. Sklicuje se na določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Predlog je bil posredovan tudi toženim strankam, ki nanj niso odgovorile.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

5. Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je sicer po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča, ali pa če so za to podani še kakšni drugi razlogi, ki bi npr. omogočali po prenosu pristojnosti hitrejše in smotrnejše odvijanje več postopkov. Prvi tožnik se sklicuje, da mu je Višje sodišče v Celju z izpodbijanim sklepom kršilo človekove pravice do sojenja v razumnem roku in ni spoštovalo revizijske odločbe, ki je bila že izdana v tem postopku s strani sodišča prve in druge stopnje. Ne glede na to, da v predlogu ne konkretizira natančneje, zakaj bi po njegovem nepravilna odločitev višjega sodišča lahko vplivala na potrebo po določitvi drugega višjega sodišča, pa Vrhovno sodišče poudarja, da navedenih okoliščin že načelno ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. S sodno odločitvijo nezadovoljna stranka ima na razpolago izrecno predvidene druge procesno pravne možnosti, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu navedene zakonske določbe.1

6. Razlogi, na katere prvi tožnik opira predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno višje sodišče, ob povedanem niso tisti, ki jih predvideva 67. člen ZPP.

7. Zato je Vrhovno sodišče predlog prvo tožnika zavrnilo, odločalo pa je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 124. člena ZPP).

1 Primerjaj npr. sklep VS RS I R 93/2009 z dne 23. 7. 2009. Podobno tudi sklep VS RS I R 104/2011 z dne 29. 9. 2011, ko je Vrhovno sodišče poudarilo, da tožnikov občutek prikrajšanosti v postopkih pred določenim sodiščem v nobenem primeru ne predstavlja zadostnega razloga za delegacijo. Smiselno podobno tudi sklep VS RS I R 182/2021 z dne 15. 12. 2021.