Jedro

Če upravni organ na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bil prosilec za slovensko državljanstvo obsojen na kazen zapora 3 let, ugotovi, da bi sprejem v državljansko R Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, utemeljeno uporabi diskrecijsko pravico, ki mu jo daje 3. odstavek 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije in takemu prosilcu zavrne vlogo za pridobitev državljanstva R Slovenije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi določbe 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 in 30/91-I) zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je tožnik zaprosil za državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena navedenega zakona, da pa so podani razlogi iz 3. odstavka 40. člena tega zakona za izdajo negativne odločbe. Tožnik je bil namreč s sodbo temeljnega sodišča z dne 7.1.1992 v zvezi s sodbo višjega sodišča z dne 26.3.1992 obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja posilstva na kazen treh let zapora. Sedaj se nahaja na prestajanju navedene zaporne kazni. Zaradi navedenega bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red.

Zoper navedeno odločbo je tožnik sprožil upravni spor. V tožbi navaja, da je bil sicer res obsojen na kazen treh let zapora, ki jo bo kmalu prestal, da pa samo to dejstvo ne more biti razlog za zavrnitev njegove vloge za pridobitev slovenskega državljanstva. Upoštevati je treba, da je v Republiki Srbiji živel le do drugega leta starosti, nato pa ves čas v Sloveniji ter, da je kaznivo dejanje storil kot mlajši polnoletnik. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je izpodbijano odločbo izdala v skladu z diskrecijsko pravico, ki izhaja iz določbe 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Dejstvo, da je tožnik storil hudo kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen na tri leta zapora, je zadosten razlog za zavrnitev njegove vloge za pridobitev državljanstva, saj teža storjenega kaznivega dejanja in način storitve tega dejanja pomenita nevarnost za javni red. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je zavrnila tožnikovo prošnjo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije na podlagi 3. odstavka 40.člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS). Po tej določbi se lahko osebi, ki sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije iz 1. odstavka 40. člena navedenega zakona, zavrne vloga za pridobitev državljanstva, če so podani razlogi iz 8. točke 10. člena tega zakona, to je, da bi sprejem prosilca v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Navedena zakonska določba daje upravnemu organu pravico, da po ugotovitvi razlogov iz 8. točke 10. člena zakona odloča po prostem preudarku. To pravico je tožena stranka v obravnavanem primeru tudi uporabila, ko je ugotovila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije glede na to, da je storil kaznivo dejanje posilstva, predstavljal nevarnost za javni red.

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik leta 1991 storil kaznivo dejanje posilstva, za katero je bil s pravnomočno sodbo obsojen na kazen tri leta zapora ter, da je bil tožnik ob vložitvi tožbe še vedno na prestajanju navedene kazni. Glede na navedeno sodišče nima podlage za dvom o tem, da je tožena stranka v obravnavanem primeru odločila v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki ji ga daje določba 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Res je sicer, kar navaja tožnik, da je kaznivo dejanje storil kot mlajši polnoletnik, kar pa glede na vrsto in težo storjenega kaznivega dejanja po presoji sodišča ne more biti razlog, da tožena stranka ne bi uporabila diskrecijske pravice, ki ji jo daje določba 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, tožnik s tožbo ni mogel uspeti. Sodišče je zato tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).