Jedro

S sklepom, ki predstavlja v tem postopku ponujeno podlago za vpis, je bilo odločeno, da se izvršba, dovoljena s sklepom VL 155269/2015 z dne 11.12.2015, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic – konkretno služnostnih pravic. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da gre za nepravo stvarno služnost, zemljiškoknjižni imetnik te pravice pa je dolžnik iz zgoraj navedenega izvršilnega postopka. Pravilna je presoja zemljiškoknjižnega sodišča, da konkretni sklep o izvršbi (v povezavi z zemljiškoknjižnimi pravili in določbami ZIZ) ne daje podlage za vpis zaznambe izvršbe (in vknjižbo hipoteke), kakršna sta predvidena, ko sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Gre za postopek, začet po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani in sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 155269/2015 z dne 20.6.2015 in pravnomočnega sklepa o izvršbi istega sodišča VL 155269/2015 z dne 11.12.2015, zaradi zaznambe izvršbe pri služnostni pravici, vknjiženi pri uvodoma navedenih nepremičninah.

2. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 138801/2016 z dne 5.8.2016 odločila, da se zaznamba ne dovoli. Iz sklepa izhaja, da za vpis zaznambe izvršbe glede na vsebino sklepa o izvršbi in določbe Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) ter Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ni podlage.

3. Zoper ta sklep je ugovarjal drugi udeleženec, po podatkih spisa upnik v izvršilnem postopku. Zemljiškoknjižna sodnica je ugovor zavrnila in pritrdila razlogom sklepa z dne 5.8.2016. Kot neutemeljen je zavrnila tudi ugovorni predlog, naj zemljiškoknjižno sodišče obravnava obvestilo izvršilnega sodišča kot predlog za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve, saj za tako zaznambo v predloženih listinah ni podlage.

4. V pritožbi zoper sklep o ugovoru drugi udeleženec navaja, da z odločitvijo ne soglaša. Sklicuje se na ugovorne navedbe, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi določb ZZK-1 tudi po uradni dolžnosti (in ne glede na podano obvestilo izvršilnega sodišča) pri posameznih služnostnih pravicah lahko izvede vpis zaznambe prepovedi razpolaganja odtujitve in obremenitve. V skladu s četrtim odstavkom v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZZK-1 lahko zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, ne podlagi druge odločbe – torej tudi sklepa o izvršbi, ki jo v okviru svojih pristojnosti izda sodišče oziroma drug državni organ, če zakon ne določa drugače, pri čemer mora sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, zemljiškoknjižno sodišče o tem obvestiti in obvestilu priložiti drugo odločbo, na podlagi katere predlaga vpis. Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretnem primeru razpolagalo s sklepom VL 155269/2015 z dne 20.6.2015, na podlagi katerega bi lahko po uradni dolžnosti opravilo vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, glede na vsebino četrtega odstavka I. točke izreka tega sklepa, na podlagi katerega se dolžniku prepoveduje razpolagati z zarubljenimi pravicami.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S sklepom VL 155269/2015 z dne 20.6.2015, ki predstavlja v tem postopku ponujeno podlago za vpis, je bilo odločeno, da se izvršba, dovoljena s sklepom VL 155269/2015 z dne 11.12.2015, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic – konkretno služnostnih pravic, vknjiženih pri sedmih uvodoma navedenih zemljiških parcelah. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da gre za nepravo stvarno služnost, zemljiškoknjižni imetnik te pravice pa je dolžnik iz zgoraj navedenega izvršilnega postopka. Sklep z dne 20.6.2015 je izvršilno sodišče očitno izdalo ob uporabi 162. in 163. člena ZIZ. Gre za določbi, ki urejata izvršbo na druge premoženjske oziroma materialne pravice, v teh primerih pa se izvršba opravi z rubežem pravice in njenim unovčenjem po določbah ZIZ o izvršbi na premičnine.

7. Pritožnik ne graja (pravilne) presoje zemljiškoknjižnega sodišča, da konkretni sklep o izvršbi (v povezavi z zemljiškoknjižnimi pravili in določbami ZIZ) ne daje podlage za vpis zaznambe izvršbe (in vknjižbo hipoteke), kakršna sta predvidena, ko sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino (1). Dejstvo je, da zgoraj navedeni zakonski določbi za izvršbo na druge premoženjske oziroma materialne pravice takih izvršilnih dejanj ne predvidevata in tudi sam sklep ju ne določa. 8. Pritožnikovo stališče, da pa bi moralo sodišče na podlagi sklepa z dne 20.6.2015 in ob uporabi 98. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoliti zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve, je tudi po oceni pritožbenega sodišča zmotno. Drži, da ta sklep v četrtem odstavku I. točke vsebuje odločitev, da se dolžniku prepoveduje razpolagati z zarubljenimi pravicami. To je skladno z zahtevo v določbi tretjega odstavka 163. člena ZIZ, vendar ne pomeni, da bi moralo zato zemljiškoknjižno sodišče ravnati, kot predlaga pritožnik. Zaznambe prepovedi v primeru izdaje tovrstnega sklepa o izvršbi ZIZ ne predvideva (in tega vpisa tudi sklep ne določa). Pritožba v sklepu o izvršbi izrečeno prepoved zmotno izpostavlja izven konteksta celotnega izreka, ki odreja rubež in vnovčenje ter ne upošteva, da se izrečena prepoved razpolaganja nanaša na rubež (gre za učinek rubeža kot izvršilnega dejanja) (2) in je same zase ni mogoče razlagati v prid pritožnikove teze.

9. Pritožba tudi neutemeljeno vleče vzporednico med tem sklepom in drugimi sklepi, ki so po določbi 98. člena ZZK-1 podlaga za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve. V kolikor konkretno listino primerja s sklepom o zavarovanju - začasno odredbo, na kar se nanaša prvi odstavek 98. člena ZZK-1, velja dodati, da tudi pri začasni odredbi ne zadošča, da sodišče izreče prepoved razpolaganja z določeno premoženjsko pravico. Sklep o zavarovanju mora vsebovati tudi opredeljeno (izvršilno) sredstvo, s katerim se doseže namen zavarovanja. Ni dvoma, da je v primeru prepovedi razpolaganj, ki se nanašajo na dolžnikove pravice v zemljiški knjigi, tako primerno sredstvo zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi in mora biti del vsebine začasne odredbe (3). Določba četrtega odstavka 98. člena ZZK-1, ki napotuje na smiselno rabo ostalih določb 98. člena, je splošna določba, ki se nanaša na odločbe, s katerimi sodišče ali drugi državni organ izreče prepovedi razpolaganja v okviru svojih pristojnosti, izdanimi na podlagi drugih predpisov, ki tudi predvidevajo zaznambo izrečenih prepovedi razpolaganja. Da bi šlo v konkretnem primeru za neko konkretno situacijo v smislu tega pravila, pritožnik ni trdil niti v ugovornem niti v pritožbenem postopku.

10. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

op. št. 1: Glej določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1 v zvezi s 167. in 170. členom ZIZ.

op. št. 2: Enako velja za institut rubeža denarne terjatve po 107. členu v zvezi s 104. členom ZIZ in rubež premičnin po 86. v zvezi 81. členom ZIZ.

op. št. 3: Glej 271. in 272. člen ZIZ.