Jedro

Upravni organ v je ločenem upravnem postopku ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa kmeta, ta odločitev pa je že postala pravnomočna, zato so brezpredmetni tožbeni ugovori, da je tožnik tekom upravnega postopka nedvomno izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta, saj upravni organ o navedenem vprašanju v postopku odobritve pravnega posla ne bi mogel sprejeti drugačne odločitve.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Maribor odločila, da se ne odobri prodajna pogodba z dne 4. 7. 2007 za pridobitev kmetijskih zemljišč parc. št. 1085 - travnik in 1268 - njiva, pripisanih pri z.k. vložku št. ... k. o. ... Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 33008-134/2009/5 z dne 2. 3. 2010. V obrazložitvah odločb upravna organa navajata, da so prodajalci dne 12. 5. 2007 objavili ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, ki sta jo sprejela tožnik in A.A. V sprejemu ponudbe je tožnik uveljavljal prednostno pravico do nakupa kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj ter kot zakupnik zemljišča, ki je naprodaj. Drug ponudnik A.A. pa je uveljavljal prednostno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji ne zemljišče, ki je naprodaj. Zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta, je upravna enota dne 17. 7. 2007 prekinila obravnavani postopek. V postopku za priznanje statusa kmeta pa je bilo z odločbo iste upravne enote z dne 9. 3. 2007 pravnomočno ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa kmeta. Odločitev je v upravnem sporu preizkusilo tudi upravno sodišče, ki je s sodbo opr. št. U 650/2007 z dne 7. 4. 2009 tožnikovo tožbo zavrnilo. Na podlagi pravnomočno rešenega predhodnega vprašanja je upravni organ nadaljeval s postopkom, v katerem je odločil, da tožnik ne izpolnjuje prednostne pravice do nakupa kmetijskih zemljišč kot kmet mejaš, saj nima priznanega statusa kmeta. Prav tako ne izpolnjuje prednostne pravice kot zakupnik zemljišč, ker zakup ni bil predhodno objavljen v skladu z določbami ZKZ in zakupno razmerje ni vknjiženo v zemljiški knjigi. Ker drugi ponudnik A.A. izpolnjuje prednostno pravico kot kmet mejaš, je upravni organ zavrnil odobritev sklenjene kupoprodajne pogodbe, ker ni bil upoštevan predpisani prednostni vrstni red kupcev. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa je tožena stranka v svoji odločbi navedla, da tožnik tekom postopka ni uspel izkazati, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta, prav tako na odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe, da je dne 1. 8. 2009 postal lastnik plemenskih kobil. Upravni organ namreč mora presojati dejansko stanje v času odločanja, zato na odločitev ne morejo vplivati pozneje nastale okoliščine.

Tožnik v tožbi navaja, da je v teku upravnega postopka nedvomno izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta po 4. alinei prvega odstavka 24. člena ZKZ, saj bo s konjerejo in s poljedelstvom na kmetijskih zemljiščih, s katerimi že razpolaga, ter z zemljišči, ki jih bo z odobritvijo še pridobil, pridobival pomemben del dohodka v skladu z določili ZKZ. Prav tako ima tudi izkazano strokovno usposobljenost. Iz sodbe upravnega sodišča U 650/2007 nedvomno izhaja, da je z dohodki iz konjereje dosegel dohodek, ki je potreben za pridobitev statusa kmeta. S tem pa so posledično izpolnjeni tudi pogoji za odobritev prodajne pogodbe. Pogoj iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZKZ je izpolnjen, če je kmet lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča, kar je v postopku izkazal z izpiski zemljiške knjige ter prodajnimi in najemnimi pogodbami. Odločitev upravnih organov temelji na napačnem izhodišču, da v času sklepanja oziroma postopka za odobritev prodaje ni razpolagal s formalno odločbo o statusu kmeta, čeprav je izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev tega statusa. ZKZ pa ne privilegira oseb, ki že imajo status kmeta nasproti tistim, ki za pridobitev takega statusa izkažejo resen interes in izpolnjujejo vse pogoje. Meni, da je tekom postopka izkazal, da ima resen namen obdelovati omenjena zemljišča kot kmet in jih kot takšna tudi ohraniti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da mu prizna status kmeta ter odobri prodajno pogodbo z dne 4. 7. 2007, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Pogoje in postopek prodaje kmetijskih zemljišč določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/2003-UPB, ZKZ) kot specialni predpis. Po določbi 20. člena ZKZ mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, izročiti ponudbo upravni enoti, kjer to kmetijsko zemljišče leži. Vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano zemljišče, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu ali pa neposredno vloži na upravni enoti. Upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca o tem, kdo je sprejel ponudbo v predpisanem roku (21. člen ZKZ). Pri nakupu kmetijskega zemljišča pa imajo prednost predkupni upravičenci, določeni v 23. členu ZKZ, in sicer v skladu s predpisanim vrstnim redom. Kot prvi predkupni upravičenec je določen solastnik zemljišča, kot drugi pa kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, na tretjem mestu je zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, na četrtem mestu pa drug kmet. O odobritvi pravnega posla nato odloči upravna enota in sicer na podlagi vloge za izdajo odobritve pravnega posla, ki jo vloži pridobitelj nepremičnine. Naloga upravnega organa pri prometu s kmetijskimi zemljišči je tako, da preverja, ali je postopek potekal na predpisan način ter ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev določen v 23. členu ZKZ. Navedene okoliščine pa upravni organ presoja glede na dejansko in pravno stanje v času izdaje svoje odločbe.

V obravnavanem primeru je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta v skladu z določbami ZKZ. Pogoje, kdo se šteje za kmeta, določa 24. člen ZKZ. V šestem odstavku 24. člena ZKZ je določeno, da če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišča, ki ga fizična oseba obdeluje. To pomeni, da se o tem ali oseba šteje za kmeta, odloča v upravnem postopku kot o upravni stvari. Navedeno vprašanje torej predstavlja predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, ki ga lahko organ sam obravnava in reši, lahko pa prekine postopek in počaka z odločitvijo v glavni stvari dokler predhodnega vprašanja ne reši pristojni organ.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je prvostopni upravni organ zaradi rešitve predhodnega vprašanja glede tožnikovega statusa kmeta prekinil postopek. Pristojni organ je nato z odločbo št. 330-8/2009 z dne 9. 3. 2007 odločil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa kmeta, saj iz kmetijske dejavnosti ne dosega dohodka najmanj v višini, ki je določena v 24. členu ZKZ. Navedeno odločbo je potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Upravno sodišče pa je s sodbo št. U 650/2007 z dne 7. 4. 2009 tožbo zavrnilo. S pravnomočnostjo odločitve o predhodnem vprašanju na matičnem področju so bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka (člen 152 ZUP), v katerem pa je organ vezan na rešeno predhodno vprašanje kot dejstvo in del dejanskega stanja v upravni stvari, v kateri mora meritorno odločiti (tretji odstavek 147. člena ZUP). Za zaključek, da tožnik ne izpolnjuje prednostne pravice do nakupa kmetijskih zemljišč kot kmet mejaš, je torej upravni organ tudi po presoji sodišča imel podlago v odločbi, s katero je bil zavrnjen zahtevek za priznanje statusa kmeta. Zaradi navedenega so brezpredmetni tožbeni ugovori, da je tožnik tekom upravnega postopka nedvomno izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta, saj prvostopni organ o navedenem vprašanju v tem postopku ne bi mogel sprejeti drugačne odločitve. Prav tako so nerelevantni tožbeni ugovori v zvezi z zakupom kmetijskih zemljišč, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da drugi ponudnik izpolnjuje pogoje kot kmet mejaš, ta pa ima v skladu s predpisanim vrstnim redom predkupnih upravičencev prednost pred zakupnikom kmetijskih zemljišč.

Glede na obrazloženo je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je tudi zavrnilo zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.