Jedro

Med "druge tehtne razloge" ne spada okoliščina, da so sodniki Okrajnega sodišča pri toženki (zdravnici) v okviru medicine dela opravili obdobne preglede. S temi pregledi se namreč načeloma na formalen, strokoven in na osebnostno nepoglobljen način ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Sežani je v obravnavani zadevi Vrhovnemu sodišču predlagalo, da v skladu z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za obravnavanje zadeve določi drugo stvarno pristojno sodišče. V utemeljitev predloga navaja, da obstajajo tehtni razlogi, da Okrajno sodišče v Sežani v obravnavanem sporu ne sodi, ker je toženka kot zdravnica zaposlena v Dispanzerju za medicino dela in športa v Zdravstvenem domu ..., kjer so (in bodo tudi v prihodnje) zaposleni sodišča opravili redne zdravstvene preglede. Glede drugih sodišč z območja Okrožnega sodišča v Kopru navaja še, da pri toženki zdravstvene preglede opravljajo tudi sodniki Okrajnega sodišča v Postojni.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine, največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov, ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 4. Med takšne razloge po oceni Vrhovnega sodišča ne spada okoliščina, da so sodniki Okrajnega sodišča v Sežani pri toženki (zdravnici) v okviru medicine dela opravili obdobne preglede. S temi pregledi se namreč načeloma na formalen, strokoven in na osebnostno nepoglobljen način ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju. Že sam pregled je izrazito formalen, po opravljenem pregledu pa je razmerje med preiskovancem in zdravnikom zaključeno, saj se morebitne ugotovljene (oziroma ocenjene) težave v zdravju preiskovanca poglobljeno in v tesnejšem odnosu raziščejo šele v razmerju med preiskovancem in njegovim izbranim zdravnikom.

5. Ker gre torej glede na prej obrazloženo vsebino razmerja med preiskovancem in zdravnikom medicine dela za odnos, ki ne vzpostavlja tesnejšega razmerja med njima, je predlog Okrajnega sodišča v Sežani neutemeljen. Sodniki morajo biti namreč sposobni objektivno odločati v sporih in soditi na podlagi ustave in zakonov.