Jedro

Tožeča stranka v obeh postopkih od tožene stranke zahteva plačilo terjatve iz naslova izgradnje podzemnih parkirnih mest, tržnih in neprofitnih stanovanj, vendar je v zadevi I Pg 3/2018 utemeljevala zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti drugotoženke, v tej zadevi pa na podlagi predpogodbene zaveze toženih strank, da se v obeh sklicuje na drug historični dogodek in na drugo pravno podlago.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Drugotoženka in tožeča stranka krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor drugotoženke, da gre za zadevo, o kateri je že pravnomočno razsojeno (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor drugotoženke, da gre za zadevo, o kateri že teče pravda med istima strankama (II. točka izreka). Ugotovilo je, da tožeča stranka v obeh postopkih od tožene stranke zahteva plačilo terjatve iz naslova izgradnje podzemnih parkirnih mest, tržnih in neprofitnih stanovanj, vendar je v zadevi I Pg 3/2018 utemeljevala zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti drugotoženke, v tej zadevi pa na podlagi pogodbene zaveze toženih strank. V zadevi I Pg 3/2018 in v tej zadevi se sicer tožeča stranka sklicuje na dogovor o izvedbi prve in drugi etaže podzemnih parkirnih mest in izvajalsko pogodbo št. 1/HTZ/2012 za izgradnjo podzemnih garaž, profitnih in neprofitnih stanovanj, vendar se v zadevi I Pg 3/2018 in v tej zadevi sklicuje na drugo pravno podlago in drug historični dogodek. V zadevi I Pg 3/2018 na kršitev pogodbene zaveze (protipravno ravnanje) tožene stranke in na plačilo škode zaradi kršitve. V tej zadevi pa na izpolnitev pogodbene zaveze in na plačilo iz pogodbene zaveze. Pravda v tej zadevi se je začela z vročitvijo tožbe v odgovor drugotoženki 16. 8. 2016 in prvotoženki 1. 9. 2021, pravda v zadevi I Pg 417/2020 se je začela z vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki (tu drugotoženki) 9. 10. 2020. Nova pravda se je začela v zadevi I Pg 417/2020 in ne v tej zadevi. Ugovor litispendence bi tožena stranka lahko uveljavljala, kolikor bi bila spora identična, v zadevi I Pg 417/2020 in ne v tej zadevi.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugotoženka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je v glavnici 2,016.112,99 EUR v zadevi I Pg 3/2018 zajet znesek 1,269.507,60 EUR, ki ga tožeča stranka vtožuje v tej pravdi. V pravdi I Pg 3/2018 je v tožbenih navedbah zatrjevala identično kot v predmetni pravdi. Tožeča stranka v tretji pripravljalni vlogi v predmetni pravdi temelji modificirani tožbeni zahtevek, v katerem zahteva od drugotoženke plačilo 1,269.507,60 EUR, na domnevni asignaciji oziroma zahtevi, da je plačilo izvedenih del direktno s strani drugotoženke in ne prvotoženke, sicer ne bi vstopila v posel, toženi stranki pa sta se s tem strinjali. Tudi v zadevi I Pg 3/2018 je tožeča stranka temeljila zahtevek na navedbah, da je bil med prvo- in drugotoženko ter tožečo stranko sklenjen dogovor o asignaciji glede plačila iz naslova nakupa parkirnih mest, kar isto trdi sedaj v tej pravdi po modifikaciji tožbenega zahtevka. Ker je o zadevi I Pg 3/2018 že pravnomočno razsojeno (da med tožečo stranko in prvo- ter drugotoženko ni bila sklenjena asignacijska pogodba, temveč dogovor o cesiji, s katero je prvotoženka prenesla na tožečo stranko terjatev do drugotoženke, o tem 4o. in 54. točka obrazložitve sodbe I Pg 3/2018 z dne 17. 9. 2020, saj je prvotoženka za vsako terjatev sklenila cesijsko pogodbo s tožečo stranko ter na ta način s cesijskimi pogodbami plačala 5,831.793,97 EUR), se šteje, da je o tovrstnih trditvah tožeče stranke, ki jih kot trditveno podlago ponavlja v tej pravdi, že bilo pravnomočno odločeno v zadevi I Pg 3/2018. Tožeča stranka v tožbi zoper drugotoženko postavlja dajatveni zahtevek na plačilo 1.269.507,60 EUR, v katerem, je zajet znesek 632.382,39 EUR, ki ga tožeča stranka vtožuje v I Pg 417/2020. 3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da gre v predmetni zadevi za prvotni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe za nakup profitnih parkirnih mest, ki temelji na predpogodbeni dolžnosti prvo- in drugotoženke, da skleneta kupoprodajno pogodbo z neposrednim plačilom dela kupnine tožeči stranki. Ker se je zoper prvotoženko začel stečajni postopek, se je nedenarna terjatev spremenila v denarno in zato je tožeča stranka spremenila tožbeni zahtevek na ugotovitev terjatve zoper prvotoženko, saj je bila prerekana, ko jo je prijavila v stečajnem postopku. V zadevi I Pg 3/2018 gre za kršitev pogodbene zaveze drugotoženke in za časovno, historično drug dogodek, ki ima drugačno dejansko stanje in drugo pravno podlago.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drugotoženka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da se ni decedirano opredelilo glede pravdnih zadev I Pg 417/2020 zaradi sklenitve prodajne pogodbe in I Pg 401/2017 zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, (-) da se ni opredelilo do pravnih in dejanskih navedb drugotoženke, (-) da je kršilo 22. člen Ustave RS, ki se kaže kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da drugotoženki ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja navedb pred sodiščem, (-) da je treba razveljaviti sklep. Glede prve zadeve I Pg 417/2020 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je začela z vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki (tu drugotoženki) 9. 10. 2020, v obravnavani zadevi pa z vročitvijo tožbe v odgovor drugotoženki 16. 8. 2016, da se je nova pravda začela v zadevi I Pg 417/2020 in ne v tej zadevi, zato bi lahko tožena stranka uveljavljala ugovor litispendence v zadevi I Pg 417/2020 in ne v obravnavani zadevi (8. točka obrazložitve sklepa). Glede druge zadeve I Pg 401/2017 drugotoženka ni navedla ničesar konkretnega in zato sodišče prve stopnje ni moglo konkretno odgovarjati.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka v obravnavani zadevi podala prvotni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe za nakup profitnih parkirnih mest z določilom o plačilu dela kupnine tožeči stranki, da se po spremembi tožbe zaradi začetka stečajnega postopka nad prvotoženko glasi zahtevek na ugotovitev terjatve do prvotoženke in naložitvijo plačila drugotoženki, da zahtevek temelji na predpogodbeni dolžnosti toženih strank, da skleneta kupoprodajne pogodbe za nakup profitnih parkirnih mest s plačilom dela kupnine tožeči stranki (5. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev drugotoženka ne izpodbija.

7. Glede pravnomočno razsojene zadeve I Pg 3/2018 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka uveljavljala terjatev na podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke, da je tožeči stranki nastala škoda, ker tožena stranka ni spoštovala pogodbenih zavez in je kršila sklep Okrajnega sodišča v Velenju I 116/2016 o rubežu in prenosu terjatve, da je tožena stranka z dolžnikom (tu prvotoženko) sklenila pogodbo o odkupu parkirnih mest, vendar kupnine v obsegu ni plačala tožeči stranki v skladu z dogovorom, pač pa je del kupnine nakazala tudi tretjim, s čimer je tožeči stranki povzročila škodo, saj ta ni bila v celoti poplačana (4. točka obrazložitve sklepa). Tudi teh ugotovitev drugotoženka ne izpodbija. V pritožbi neutemeljeno navaja, da je v znesku 2,016.112,99 EUR iz pravde I Pg 3/2018 zajet tudi znesek 1,269.507,60 EUR, ki ga tožeča stranka vtožuje v obravnavani pravdi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožeča stranka v obeh postopkih od tožene stranke zahteva plačilo terjatve iz naslova izgradnje podzemnih parkirnih mest, tržnih in neprofitnih stanovanj, vendar je v zadevi I Pg 3/2018 utemeljevala zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti drugotoženke, v tej zadevi pa na podlagi predpogodbene zaveze toženih strank, da se v obeh sklicuje na drug historični dogodek in na drugo pravno podlago.

8. Drugotoženka neutemeljeno opozarja na trditve tožeče stranke v tretji pripravljalni vlogi, da modificiran tožbeni zahtevek temelji na domnevni asignaciji oziroma zahtevku na plačilo del direktno s strani drugotoženke, da sta toženi stranki že večkrat v tej pravdi navajali, da nobena določba v soinvestitorski pogodbi niti v izvajalski pogodbi niti drug pravni posel ne določajo, da je drugotoženka dolžna s prvotoženko izpolniti obveznosti do prvotoženke do tožnice na podlagi izvajalske pogodbe. Te navedbe se nanašajo na sojenje v obravnavani zadevi in jih bo sodišče prve stopnje obravnavalo. Prav tako se drugotoženka neutemeljeno sklicuje na obrazložitev sodbe I Pg 3/2018 z dne 17. 9. 2020, da iz načina poslovanja med toženkama izhaja dogovor o cesiji in ne o asignaciji ter da se šteje, da je o tovrstnih trditvah tožeče stranke že pravnomočno odločeno v zadevi I Pg 3/2018. Kot pojasnjeno, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo v čem je razlika med obema zadevama (6. točka obrazložitve sklepa).

9. Prav tako se drugotoženka neutemeljeno sklicuje na zadevo I Pg 417/2020, kjer ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je ta začela kasneje z vročitvijo tožbe drugotoženki kot obravnavana zadeva (8. točka obrazložitve sklepa). V pritožbi neutemeljeno navaja, da je znesek 632.382,39 EUR, ki ga tožeča stranka vtožuje v I Pg 417/2020, zajet v dajatvenem zahtevku na plačilo 1,269.507,60 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je ugovor litispendence možno podati v kasnejši zadevi, ne v prejšnji zadevi (8. točka obrazložitve sklepa).

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Drugotoženka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

12. Tudi tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za pravdo, saj z odgovorom ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).