Jedro

Lastninska pravica na nepremičnini se pridobi na podlagi pravnega posla z vknjižbo (33. člen ZTLR).

Tožbeni zahtevek z ugotovitvijo lastninske pravice na podlagi pogodbe, ki ni bila zemljiškoknjižno izvedena, ni sklepčen.

V pravdi zaradi priposestvovanja nepremičnine je pasivno legitimiran tisti, ki ima lastninsko pravico na njej.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v razmerju do druge tožene stranke spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v razmerju do nje zavrne (v izreku pod 1. in 3.).

Tožeča stranka mora nerazdelno povrniti drugi toženi stranki 12.000,00 SIT pritožbenih stroškov v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v tej lastninski pravdi izdalo delno sodbo (zakaj delno, ni pojasnilo) na podlagi pripoznave proti prvi toženi stranki ter delno sodbo (tudi v zvezi s to ni pojasnila za delno sodbo) proti drugi in tretji toženi stranki ter tema naložilo, naj nerazdelno povrneta tožeči stranki njene pravdne stroške. Slednje je utemeljilo z uspehom tožeče stranke, ker glede umika zahtevka proti drugi toženi stranki niso nastali posebni stroški.

Proti sodbi se pritožuje druga tožena stranka zaradi kršitve postopka. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v zakonito postopanje in ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe se najprej povzema izrek sodbe, s katerim se pritožnik strinja, izvzemši s tem, da je sodišče pritožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov, ker ni podal nobenega povoda za tožbo in od njega ni odvisno, ali je tožnik sklenil veljavno kupno pogodbo s prvim tožencem, ker z njo nima nič skupnega, kar zadeva izstavitev zemljiškoknjižne listine pa je bila tožba umaknjena. Glede na sodbeni izrek ni po določilih ZPP nobene možnosti za plačilo pravdnih stroškov, ki jih pritožnik ni povzročil. Pritožba je utemeljena.

Proti pritožniku je bila izdana zamudna sodba, za izdajo takšne sodbe pa mora biti med drugimi pogoji izpolnjen tudi tisti, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (4. tč. prvega odst. 332. člena ZPP). Utemeljenosti tožbenega zahtevka proti pritožniku pa ni videti. Tožeča stranka utemeljuje ugotovitveni del svoje tožbe na podlagi prodajne pogodbe pa tudi na podlagi priposestvovanja. V tem sporu gre za stanovanje, ki je nepremičnina, kot del stavbe (tretji odst. 1. člena Zakona o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini - Ur. l. SRS 43/73). Lastninska pravica na nepremičnini se pridobi na podlagi pravnega posla z vknjižbo (33. člen ZTLR). Tožbeni zahtevek z ugotovitvijo lastninske pravice na podlagi pogodbe, ki ni bila zemljiškoknjižno izvedena, ni sklepčen. Kar pa zadeva pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (21. člen ter 28 in naslednji členi ZTLR) pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v svojih tožbenih navedbah ne trdi, da bi imel pritožnik lastninsko pravico na obravnavanem stanovanju, zaradi česar ni pasivno legitimiran (drugi odst. 28. člena ZTLR). Še več, proti njem je tožeča stranka umaknila zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, za čas priposestvovalne dobe pa ne trdi, da bi druga tožena stranka veljala za lastnika stanovanja. Torej tudi na tej podlagi tožbeni zahtevek proti pritožniku ni sklepčen.

Ni torej podan prej omenjeni pogoj iz 4. tč. prvega odst. 332. člena ZPP in sodišče prve stopnje bi moralo v takšnem primeru zaradi pravilne uporabe materialnega prava tožbeni zahtevek zavrniti (četrti odst. 332. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in na podlagi 4. tč. 373. člena ZPP sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v obsegu, ki se nanaša na pritožnika zavrnilo. Povedano ima seveda tudi posledice na stroškovnem področju in je tako zavrnjen tudi stroškovni zahtevek proti pritožniku.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odst. 154. člena in drugem odst. 166. člena ZKP, odmerjeni pa so v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Tarifo o odvetniških storitvah.