Jedro

Ker tožnik predlaga obnovo postopka zaradi razloga iz 10. točke 394. člena ZPP in se nova dejstva in novi dokazi, ki naj bi utemeljevali predlog za obnovo postopka, nanašajo na dejansko stanje, ki je bilo podlaga za presojo, da je odpovedni razlog podan in ni posledica šikaniranja ali diskriminacije, v reviziji pa se očitajo bistvene kršitve in zmotna uporaba materialnega prava ravno v zvezi s temi dejstvi, je revizijsko sodišče odločilo, da bo prekinilo postopek z revizijo, dokler ne bo končan postopek z obnovo.

Izrek

Postopek z revizijo se prekine do odločitve o predlogu za obnovo postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, za vrnitev na delo in za priznanje vseh pravic iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi od prenehanja do vrnitve na delo. Ugotovilo je, da je tožnik po tem, ko je bil pisno opozorjen na izpolnjevanje delovnih obveznosti, le te ponovno kršil. Pisno opozorilo pred odpovedjo je prejel zaradi zamujanja na delo, iz enakega razloga in zaradi motenja delovnega procesa pa tudi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob ugotovljenih kršitvah delovne obveznosti je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikove ugovore, da je odpoved nezakonita, ker je posledica šikaniranja in diskriminacije zaradi njegove sindikalne dejavnosti.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavrnilo je očitek, da številna neprerekana dejstva niso bila upoštevana, saj dejstev, ki jih je v obsežnih vlogah navajal tožnik, samo zato, ker niso bila vsako posebej izrecno zanikana, ni mogoče šteti za priznana, če iz spisovnega gradiva izhaja, da se nasprotna stranka z njimi očitno ne strinja. Zavrnilo je tudi druge očitke o bistvenih kršitvah, ki so se nanašali na obrazložitev sodbe in dokazno oceno. Pritrdilo je dejanskim zaključkom sodišča prve stopnje, ob podatkih dnevno vodene evidence delovnega časa, ki je kazala na tožnikovo sistematično, skoraj vsakodnevno zamujanje na delo, pa se je strinjalo tudi s pravno presojo, da je odpovedni razlog podan.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja številne kršitve Ustave RS, Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) in materialnih predpisov; torej očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka (znova, kot v pritožbi, v zvezi z obrazložitvijo sodb sodišča prve in druge stopnje ter dokazno oceno) ter zmotno uporabo materialnega prava.

4. Po tem, ko je bila zadeva v zvezi z revizijo že odstopljena revizijskemu sodišču, je tožnik dne 27. 3. 2017 vložil predlog za obnovo postopa iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP. V predlogu navaja, da je za nova dejstva in dokaze izvedel ob obravnavanju zadeve I Pd 659/2015 (ki teče med istima strankama pred sodiščem prve stopnje), in sicer je v tej zadevi izvedel za podano izjavo A. A. z dne 22. 2. 2017 in za pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 22. 3. 2017. Iz teh dokumentov naj bi izhajalo, da upravnica B. B. ni izpovedovala resnicoljubno, ampak osebno motivirano ter da je tožena stranka ravnala diskriminatorno. Na diskriminacijo naj bi kazal tudi podatek iz navedene pripravljalne vloge o tem, kdo je izvajal kontrolo tožnikovega bolniškega staleža. Da je to izvajala družba Rina Invest, je bilo razkrito šele s to pripravljalno vlogo, pred tem je tožena stranka ta podatek skrivala.

5. Kadar sta vloženi dve izredni pravni sredstvi, mora sodišče na podlagi določb 402. člena ZPP odločiti, kateri postopek bo nadaljevalo, katerega pa prekinilo in pri tem upoštevati vse okoliščine, zlasti pa razloge, zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi, in dokaze, ki sta jih stranki predložili. Ker tožnik predlaga obnovo postopka zaradi razloga iz 10. točke 394. člena ZPP in se nova dejstva in novi dokazi, ki naj bi utemeljevali predlog za obnovo postopka, nanašajo na dejansko stanje, ki je bilo podlaga za presojo, da je odpovedni razlog podan in ni posledica šikaniranja ali diskriminacije, v reviziji pa se očitajo bistvene kršitve in zmotna uporaba materialnega prava ravno v zvezi s temi dejstvi, je revizijsko sodišče odločilo, da bo prekinilo postopek z revizijo, dokler ne bo končan postopek z obnovo. Podlaga za revizijsko odločanje je namreč dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno v postopku na prvi in drugi stopnji in revizijsko sodišče glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more upoštevati novih dejstev in dokazov, ki se nanašajo na ugotavljanje dejanskega stanja. Zato je smotrno, da se postopek z revizijo prekine in se najprej izvede postopek s predlogom za obnovo postopka.

6. Revizijski postopek bo prekinjen, dokler ne bo končan postopek s predlogom za obnovo postopka.

1 Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji.