Jedro

Sestavine popolne vloge mora, glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZUP, določiti predpis. Ker Pravilnik o izvajanju pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Piran za programsko obdobje 2011-2013, na podlagi katerega je bil objavljen javni razpis, ne določa, da mora prijavitelj k vlogi priložiti predračune, predmetna vloga ni bila nepopolna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Župana Občine Piran, št. 3301-2/2011 z dne 30. 3. 2011, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov tega upravnega spora se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom kot nepopolne zavrgla tri vloge tožeče stranke, s katerimi se je prijavila na Javni razpis za podporo izvajanju ukrepov na področju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Piran za leto 2011 (v nadaljevanju Javni razpis), in sicer za tri „izvzete pomoči“, to je: 1. izmenjava znanj in tekmovanje 2. publikacije, spletna stran 3. tekmovanje za Zlato oljčno vejico. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da tožeča stranka vlogam ni predložila predračunov, iz katerih bi bile razvidne realne ocene stroškov, pri prvo navedeni vlogi pa je tudi nepopolno razčlenila vire financiranja. Zaprosila je namreč za 60% delež sofinanciranja, čeprav bo prijavljeni projekt izvedla na območju treh občin, v takih primerih pa tožena stranka, v skladu z določbami Javnega razpisa, sofinancira do 35% upravičenih stroškov. Zaradi navedenega je vloge tožeče stranke zavrgla kot nepopolne, na podlagi določbe drugega odstavka 10. člena Pravilnika o izvajanju pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Piran za programsko obdobje 2011-2013 (v nadaljevanju Pravilnik).

Tožeča stranka se z izpodbijanim sklepom ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da v Javnem razpisu ni določeno, da je treba vlogam priložiti predračune oziroma račune. Ta zahteva je določena le pri državni pomoči „de minimis“, na katero pa se niso prijavili. Glede na to, bi jo morala tožena stranka, skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), pozvati na dopolnitev vlog, ne pa jih kot nepopolne zavreči. Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožba je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru prereka tožbene navedbe. Navaja, da je v tretji alineji III. poglavja Javnega razpisa (Pogoji za obravnavo vloge in dodelitev sredstev pomoči) določeno, da je za izvzete pomoči, kamor sodijo prijavljeni ukrepi tožeče stranke, potrebna „realna, strokovna ocena stroškov oziroma predračun“. Glede na to, da tožeča stranka prijavljenih ukrepov ne izvaja sama in v svojih prostorih, pač pa najema prostore in zunanje izvajalce, so lahko podlaga za „strokovno, realno oceno stroškov“ le priloženi predračuni. V nadaljevanju smiselno ponavlja obrazložitev izpodbijanega sklepa v zvezi z razčlenitvijo virov financiranja v vlogi, s katero se je tožeča stranka prijavila z „izmenjavo znanj in tekmovanje“. Glede tožbene navedbe, da bi morala tožečo stranko pozvati k dopolnitvi vlog z predračuni, se sklicuje na določbo drugega odstavka 10. člena Pravilnika, po kateri se nepopolna vloga zavrže, ne da bi bila pred tem prijavitelju poslana v dopolnitev. Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 10. 6. 2011 vztraja pri stališču, da bi jo morala tožena stranka, če je vloge ocenila za nepopolne, pozvati na dopolnitev.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

V tej zadevi je sporno, ali je tožena stranka zakonito, kot nepopolne, zavrgla tri vloge tožeče stranke, s katerimi se je na Javni razpis prijavila za ukrepe izvzete pomoči. V skladu s prvim odstavkom 66. člena ZUP mora vloga obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem sestavine, ki so naštete v nadaljevanju te določbe. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis. Glede na določbo tretjega odstavka istega člena pa se kot del popolne vloge lahko štejejo tudi dokazila, vendar le v primeru, če jih kot del popolne vloge zahteva predpis.

Katere so sestavine popolne vloge mora torej določiti predpis. Javni razpis je bil objavljen na podlagi Pravilnika, v katerem pa ni določeno, katera dokazila mora prijavitelj svoji vlogi priložiti. Določba 4. alineje 9. člena Pravilnika, ki v zvezi z določitvijo obvezne priložene dokumentacije k vlogi, odkazuje na javni razpis, namreč ne izpolnjuje zahteve, da mora že sam predpis navesti dokazila, ki se štejejo za del popolne vloge (primerjaj npr. sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 708/2010 z dne 14. 4. 2011). Ker torej Pravilnik ne določa, katera dokazila mora prijavitelj priložiti svoji vlogi, v primeru opustitve takega ravnanja ne gre za nepopolno vlogo in je zato treba ravnati tako, kot to določa drugi odstavek 140. člena ZUP. Po tej določbi mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. V primeru, ko stranka, kljub zahtevi, v roku dokazov ne predloži, organ zaradi tega ne sme zavreči vloge po drugem odstavku 67. člena ZUP, pač pa mora postopek nadaljevati. Ker je tožena stranka sporne vloge tožeče stranke kot nepopolne zavrgla, je kršila citirane določbe ZUP, kar je vplivalo na zakonitost odločitve (bistvena kršitev določb postopka).

Ne glede na navedeno pa sodišče še dodaja, da tožena stranka za zaključek, da mora prijavitelj za izvzete pomoči (kamor nesporno spadajo vse tri prijave tožeče stranke) vlogi priložiti predračune, ni imela podlage niti v besedilu Javnega razpisa. Eden izmed pogojev za obravnavo vloge za izvzete pomoči je namreč „realna, strokovna ocena stroškov oziroma predračun“ (poglavje III. Javnega razpisa). Tudi na prijavnem obrazcu za prijavo na Javni razpis (Prijavni obrazec S11), je na tretji strani 3. točka obrazca opredeljena kot „Predračun, ocena stroškov“. Njeno oceno stroškov pa je tožeča stranka pri vseh treh vlogah podala. Podala pa je tudi razčlenitve virov financiranja, zato razčlenitve pri vlogi za „izmenjava znanj in tekmovanje“ ni moč šteti za nepopolno, pač pa bo treba to razčlenitev v ponovljenem postopku oceniti.

Glede na vse navedeno je sodišče izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki, ob upoštevanju tretjega in četrtega odstavka istega člena, v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku o vseh treh spornih vlogah tožeče stranke, o katerih je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, odločiti po vsebini, glede na merila Javnega razpisa. V kolikor bo ocene stroškov, ki jih je tožeča stranka podala v vlogah, ocenila za nerealne oziroma za nestrokovne, pa bo morala tožečo stranko pozvati na dopolnitev (morebiti tudi s predložitvijo predračunov ali računov) in postopati kot je bilo zgoraj obrazloženo.

Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno, je sodišče odločitev na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 sprejelo na seji.

K točki II. izreka: Tožena stranka je v odgovoru na tožbo zahtevala, da sodišče tožeči stranki naloži v plačilo stroške postopka. Njena zahteva je bila zavrnjena na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri se, v primeru, ko sodišče tožbi ugodi, stroški prisodijo tožeči stranki, ki pa v konkretni zadevi povračila stroškov ni zahtevala.