Jedro

Pogoj za dodelitev Zoisove štipendije je enak za vsa tekmovanja, torej da gre za srebrno ali zlato priznanje na državnem tekmovanju, to je na državni stopnji tekmovanja. Ker je tožnik srebrni priznanji iz matematike v šolskih letih 2012/2013 in 2013/2014 in iz fizike v obeh šolskih letih prejel za tekmovanje na področni, ne pa državni stopnji, njegovega dosežka ni mogoče opredeliti kot izjemnega v smislu 24. člena ZŠtip-1. Zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje Zoisove štipendije in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje Zoisove štipendije utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca št. ... z dne 13. 7. 2015 in prvostopenjske odločbe št. ... z dne 22. 1. 2015 ter priznanje pravice do Zoisove štipendije za šolsko leto 2014/2015. 2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo 22. in 24. člen ZŠtip-1, ki razlikuje med tekmovanji, ki potekajo v Sloveniji in so sofinancirana iz javnih sredstev, in tekmovanji, ki niso financirana iz javnih sredstev. Kot posebni dosežki štejejo zlata in srebrna priznanja z državnih tekmovanj, financiranih iz javnih sredstev. Izraz državno tekmovanje se ne nanaša le na zadnjo oziroma najvišjo stopnjo tekmovanja, kot to interpretirata toženec in sodišče prve stopnje, saj bi to pomenilo, da država lahko sofinancira le zadnjo, najvišjo stopnjo tekmovanja. Opozarja na 5. člen Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij. V razpisu toženca za sofinanciranje šolskih tekmovanj za leto 2013 je navedeno, da prijavitelj lahko vloži vlogo za državno tekmovanje, če je organiziral najmanj dve stopnji tega tekmovanja. Sklicuje se še na 1. in 6. člen Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj, ki za razlikovanje med državnimi tekmovanji uporablja termin stopnje tekmovanja, in sicer na šolski, regionalni in državni ravni. Po njegovem so državna tekmovanja tekmovanja, na katerih na različnih stopnjah tekmujejo udeleženci iz vse države, in so organizirana stopenjsko. Udeleženec lahko vse tri vrste priznanj (bronasto, srebrno in zlato) prejme na različnih stopnjah državnega tekmovanja. Le takšna razlaga je smiselna, saj država financira izvedbo v celoti, ne le najvišje stopnje. Tako izhaja tudi iz razpisa za sofinanciranje. Organizatorji tekmovanja se sami odločijo, na kateri stopnji državnega tekmovanja bodo podelili srebrna priznanja. Pri matematiki in fiziki so se tako srebrna priznanja podeljevala na drugi od treh stopenj, pri nekaterih drugih pa le na najvišji stopnji. S šolskim letom 2015/2016 ima tudi matematično tekmovanje le dve stopnji, pri čemer se na državni stopnji podeljujejo tako zlata kot srebrna priznanja. Dobitniki srebrnih priznanj iz matematike in fizike so v primerjavi z dobitniki srebrnih priznanj z ostalih tekmovanj diskriminirani.

3. V odgovoru na pritožbo toženec pojasnjuje, da mora tekmovanje, da se šteje za državno, izpolnjevati več pogojev, med drugim tudi, da je sofinancirano iz javnih sredstev. Državna tekmovanja so v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju Zoisovih štipendij le tista, ki potekajo na državni ravni. Organizirana morajo biti tako, da je uvrstitev na državno tekmovanje možna le na podlagi rezultata na predhodni stopnji tekmovanja. Ključni pogoj je, da potekajo na državni, ne pa na šolski ali regionalni ravni. Zoisova štipendija se dodeljuje na podlagi določb tega pravilnika, ne pa Pravilnika o sofinanciranju državnih tekmovanj.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. V tem socialnem sporu, ko tožnik izpodbija pravilnost in zakonitost dokončne odločbe z dne 13. 7. 2015 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 22. 1. 2015, gre za spor o Zoisovi štipendiji. S prvostopenjsko odločbo, potrjeno z dokončno odločbo, je bila namreč tožnikova vloga za dodelitev te štipendije zavrnjena(1). Tožnik s srebrnima priznanjema iz matematike in fizike, pridobljenima na področnem tekmovanju v šolskih letih 2012/2013 in 2013/2014, ni izpolnil pogoja izjemnega dosežka. Tako je sporno, ali srebrni priznanji iz matematike in fizike, pridobljeni v šolskih letih 2012/2013 in 2013/2014 na področnem tekmovanju, torej na regionalni ravni oziroma drugi od treh stopenj tekmovanja, predstavlja izjemen dosežek za, ob izpolnjevanju ostalih pogojev, priznanje Zoisove štipendije.

7. Zoisova štipendija je na podlagi 21. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1, Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami) namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Pogoje za pridobitev Zoisove štipendije določa 23. člen ZŠtip-1, med drugim tudi, da je dijak dosegel izjemni dosežek. Kaj šteje za izjemne dosežke, je opredeljeno v 24. členu ZŠtip-1. Za izjemne dosežke med drugim po 2. alineji 1. odstavka tega člena ZŠtip-1 štejejo prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev.

8. Izjemne dosežke na državnih tekmovanjih natančneje opredeljuje 5. člen Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Ur. l. RS, št. 35/14 s spremembami - v nadaljevanju: Pravilnik).(2) Po 1. odstavku 5. člena Pravilnika so državna tekmovanja, sofinancirana iz javnih sredstev, tekmovanja, ki jih ministrstvo, pristojno za izobraževanje, sofinancira na podlagi javnega razpisa, in potekajo na državi ravni. Ne glede na prejšnji odstavek so po 2. odstavku tega člena Pravilnika državna tekmovanja tudi tekmovanja iz znanja ali raziskovanja na državni ravni, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: organizator ima javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja; so organizirana v dveh ali več stopnjah, in sicer na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno, uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je možna le na podlagi rezultata na predhodni stopnji tekmovanja; so sofinancirana iz javnih sredstev in tekmovanja se pod enakimi pogoji lahko udeležijo udeleženci posamezne ravni ali stopnje izobraževanja ustreznih smeri vseh izobraževalnih ustanov v Republiki Sloveniji. Kot priznanja na državnem tekmovanju štejeta zlato priznanje (ali prva nagrada), ki se točkuje s 5 točkami, in srebrno priznanje (ali druga nagrada), ki se točkuje z 2 točkama (6. odstavek 5. člena Pravilnika).

9. Glede na takšno pravno podlago je pogoj izjemnega dosežka, ko gre za srebrno priznanje, tudi po stališču pritožbenega sodišča izpolnjen le v primeru, ko je, seveda ob izpolnjenem pogoju sofinanciranja, to priznanje prejeto na državni ravni, torej na najvišji od več stopenj tekmovanja. Državno tekmovanje iz 2. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip-1 namreč predstavlja le tekmovanje na državni ravni. S tem je zagotovljen tudi namen Zoisove štipendije, ki se dodeljuje le najbolj nadarjenim dijakom. Navedenih določb ZŠtip-1 in Pravilnika ni mogoče razlagati in uporabiti na način, za katerega se zavzema pritožba, torej da državno tekmovanje predstavlja vsako tekmovanje znotraj države, ne glede na njegovo stopnjo. Stališče tožnika, da za dodelitev Zoisove štipendije zadostuje že srebrno priznanje na državnem tekmovanju katerekoli, tudi področne oziroma regionalne stopnje, je zato zmotno. Tožnik se s tem v zvezi neutemeljeno sklicuje na Pravilnik o sofinanciranju državnih tekmovanj (Ur. l. RS, št. 31/2008 - v nadaljevanju: Pravilnik o sofinanciranju). Po 6. členu tega pravilnika so državna tekmovanja sicer res tekmovanja, ki jih sofinancira ministrstvo, in morajo biti organizirana stopenjsko, na primer na šolski, regionalni, državni ravni. Vendar Pravilnik o sofinanciranju določa postopek, kriterije in merila za sofinanciranje organizacije in izvedbe državnih tekmovanj za učence, dijake, vajence in študente višjih strokovnih šol; sofinanciranje udeležbe na mednarodnih tekmovanjih ter olimpijadi iz znanja za dijake in študente višjih strokovnih šol po predhodnem izboru na državni ravni ter postopek zagotavljanja sredstev iz proračuna Republike Slovenije za sofinanciranje šolskih tekmovanj(3) , ne pa pogojev za dodelitev Zoisovih štipendij. Ti so določeni izključno v ZŠtip-1 in Pravilniku, zato se tudi izpolnitev pogojev za dodelitev te štipendije presoja izključno na podlagi ZŠtip-1 in Pravilnika.

10. Ker je tožnik tako srebrno priznanje iz matematike v šolskih letih 2012/2013 in 2013/2014 kot srebrno priznanje iz fizike v obeh šolskih letih nedvomno prejel za tekmovanje na področni, ne pa državni stopnji, njegovega dosežka ni mogoče opredeliti kot izjemnega v smislu 24. člena ZŠtip-1. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za priznanje Zoisove štipendije, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje Zoisove štipendije utemeljeno zavrnilo. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino relevantno. Kako so organizirana tekmovanja na drugih področjih znanja, je za odločitev v tej zadevi brezpredmetno. Pogoj za dodelitev Zoisove štipendije je enak za vsa tekmovanja, torej da gre za srebrno ali zlato priznanje na državnem tekmovanju, to je na državni stopnji tekmovanja. Iz tega razloga ni utemeljena niti zatrjevana diskriminacija med dijaki, ki tekmujejo iz različnih področij znanja.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Gre za šolanje na Škofijski klasični gimnaziji. Tožnik je bil v šolskem letu 2014/2015 vpisan v 1. letnik.

(2) Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij je bil sprejet na podlagi 4. odstavka 24. člena ZŠtip-1. (3) 1. člen Pravilnika o sofinanciranju državnih tekmovanj.