Jedro

Ugotovitev o pripadajočem zemljišču in obveznosti, ki izhajajo iz obravnavanega sklepa, ni mogoče uveljaviti proti družbi B. B., d.o.o., ker ne obstaja več, četudi je edina zemljiškoknjižna lastnica parcel, ki so predmet tega postopka. Družbeniki brez likvidacije izbrisanih družb pa, kot je zgoraj pojasnjeno, niso njeni pravni nasledniki in premoženje na ta način izbrisane družbe ne pripada avtomatično njim. ZFPPIPP vsebuje posebne določbe, po katerih se nad pozneje najdenim premoženjem družbe, izbrisane brez likvidacije ali po končanem stečajnem postopku, opravi stečajni postopek za najdeno premoženje izbrisane pravne osebe. Le z izvedenim stečajnim postopkom nad najdenim premoženjem po teh pravilih lahko upniki in tudi družbeniki izbrisanega subjekta pridejo do premoženja izbrisane pravne osebe, pri tem družbeniki le pod pogojem, da bodo najprej iz njega poplačani morebitni upniki izbrisane družbe in bo preostanek premoženja lahko kot ostanek stečajne mase pripadel družbenikom.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (1. in 2. točka izreka) razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se kot pripadajoče zemljišče k stavbam z ID znaki 621, 623, 598, 619, 620 in 622 (stavbe na naslovu Cesta 31, 33, 35, 37, 39 in 41), določijo zemljiške parcele z ID znaki 4/9-0, 4/27-0, 4/16-0 in 4/26-0 kot splošni skupni del navedenih stavb. Sklenilo je, da se navedene zemljiške parcele v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka določitve pripadajočega zemljišča vpišejo v zemljiško knjigo kot splošni skupni del in kot skupna lastnina vsakokratnih lastnikov zgoraj navedenih stavb (I. in II. točka izreka sklepa). Predlog za določitev pripadajočega zemljišča po parceli 4/18-0 pa je zavrnilo.

2. Udeleženka Mestna občina ... (MO) v pritožbi izpodbija sklep v I. in II. točki izreka ter se sklicuje na vse pritožbene razloge, predlaga pa ustrezno spremembo oziroma razveljavitev sklepa. Najprej obširno navaja, kakšna so pravilna pravna izhodišča za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Odločitev sodišča je napačna, ker se opira na lokacijsko dokumentacijo, ki ne predstavlja akta iz časa gradnje in se ne nanaša na zunanjo ureditev stavbe. Izpostavlja predvsem nepravilno odločitev sodišča glede parcele št. 4/27 k. o. X, ki vsekakor ni v celoti namenjena redni rabi stavbe. Sodišče je odločilo v nasprotju s stališčem obeh sodnih izvedencev in ni upoštevalo veljavnega prostorskega načrta, s čimer je grobo poseženo v javni interes, ki ga varuje udeleženka. Sodišče bi moralo v okviru pravilne uporabe materialnega prava ugotoviti, da je lastninsko pravico na tej parceli oziroma vsaj njenem delu udeleženka pridobila ex lege in zato ne more predstavljati pripadajočega zemljišča k stavbi.

3. Udeleženka A. A., d.o.o., se prav tako pritožuje zoper odločitev v I. in II. točki sklepa iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga pritožbenemu sodišču spremembo sklepa tako, da v zvezi s parcelo 4/16 k. o. X predlog zavrne v tistem delu, ki se nanaša na njeni dve parkirni mesti. V spis je vložila kupoprodajni pogodbi in aneksa, iz katerih izhaja, da je dve parkirni mesti kupila, zato sodišče tega dela predmetne parcele ne bi smelo opredeliti kot pripadajoče zemljišče k stavbam. V postopku je sodišče na škodo pritožnice prekršilo načelo kontradiktornosti in njeno pravico do izjave. Odločitev je v nasprotju z mnenjem sodnega izvedenca in za pritožnico predstavlja sodbo presenečenja. Glede parcele št. 06/3 k. o. X opozarja, da je sodišče o delnem umiku predloga ni obvestilo ter pozvalo, da lahko predlaga nadaljevanje postopka. V zvezi s pasivno procesno legitimacijo ugotavlja, da je sodišče kot nasprotnega udeleženca obravnavalo domnevno edinega družbenika izbrisane družbe B. B., d.o.o. Družbeniki izbrisane družbe niso njeni univerzalni pravni nasledniki, zato namesto nje ne morejo stopiti v postopek. Za takšne primere ZPP predpostavlja institut začasnega zastopnika, ki bi ga moralo po založitvi predujma sodišče postaviti nasprotni udeleženki kot zemljiškoknjižni lastnici nepremičnin. Tudi sicer iz spletnih strani AJPES sledi, da C. C. ni bil edini družbenik ob izbrisu nasprotne udeleženke iz sodnega registra.

4. Tretja udeleženka je odgovorila na pritožbo 38. udeleženke v tistem delu pritožbe, ki se nanaša na parc. št. 06/3 k. o. X ter predlaga, da v tem delu sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem nepravdnem postopku v pretežni meri sledilo predlogu predlagateljice za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam na Cesti ... 31, 33, 35, 37, 39 in 41 v L. po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Ta zakon vsebuje določbo o udeležencih postopka v tretjem odstavku 26. člena, in sicer določa, da so poleg predlagatelja udeleženci postopka tudi zemljiškoknjižni lastnik zemljiške parcele, ki bi lahko prišla v poštev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zemljiškoknjižni lastnik stavbe, h kateri se določa pripadajoče zemljišče, druge osebe, katerih pravni interes bi utegnil biti s sodno odločbo prizadet in občina, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče. 7. Sodišče prve stopnje je v uvodu sklepa kot nasprotno udeleženko označilo: B. B., d.o.o., P., sedaj C. C., Z. cesta ..., L.“. V obrazložitvi sklepa je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec zemljiškoknjižni lastnik vseh predlaganih (in v izreku sklepa kot pripadajoče zemljišče navedenih) parcel ter da odgovora na predlog ni podal. Nadalje je ugotovilo, da je bila B. B., d.o.o., izbrisana iz sodnega registra dne 15. 11. 2013 in da je zato sodišče vsa pisanja vročalo edinemu družbeniku C. C. Iz navedenega in nadaljnje obrazložitve ni razvidno, ali sodišče šteje kot nasprotnega udeleženca družbo B. B., d.o.o., ali njenega edinega družbenika C. C., ali oba.

8. Iz podatkov Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) izhaja, da je bila družba B. B., d.o.o., tekom obravnavanega nepravdnega postopka izbrisana, in sicer dne 15. 11. 2013 na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Kopru, Srg 2013/21470 z dne 10. 7. 2013, ki je sledil postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, torej postopku po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, členi 424 do 444a). Z izbrisom iz sodnega registra pravna oseba preneha obstajati (441. člen ZFPPIPP).

9. Pravna oseba, ki preneha obstajati, s tem izgubi sposobnost biti stranka. Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se smiselno uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti med ostalim paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, te sposobnosti nima, je nadaljnje postopanje odvisno od presoje, ali je ta pomanjkljivost odpravljiva. Če je, se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka, v nasprotnem primeru pa tožbo zavrže (prvi in peti odstavek 81. člena ZPP). Možnosti odprave te pomanjkljivosti so odvisne od stadija postopka, v katerem stranka preneha, nadaljevanje postopka pa tudi od obstoja in narave pravnega nasledstva(1). Iz podatkov AJPES izhaja, da je bila družba B. B., d.o.o., izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb - ZPUOOD (17. 11. 2011), kar pomeni, da aktivni družbeniki pravne osebe, izbrisane brez likvidacije zaradi obstoja izbrisnega razloga, po tem datumu ne odgovarjajo več za izpolnitev njenih neplačanih obveznosti, kot so prej, glede na določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Odgovornost družbenikov je mogoče uveljavljati le na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (1. točka prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP). V konkretni zadevi to pomeni, da B. B., d.o.o., zaradi izbrisa iz sodnega registra ne more nastopati kot udeleženka postopka, njen družbenik pa za obveznosti izbrisane družbe ne odgovarja več, saj je bila ta izbrisana 15. 11. 2013, torej po uveljavitvi ZPUOOD(2). V tej procesni situaciji tudi ne pride v poštev uporaba določbe 8. točke 16. člena v zvezi s 4. točko 26. člena ZVEtL, saj je bila nasprotna udeleženka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, torej ni prenehala na način, ki bi privedel do pravnega nasledstva.

10. To pomeni, da ugotovitev o pripadajočem zemljišču in obveznosti, ki izhajajo iz obravnavanega sklepa, ni mogoče uveljaviti proti družbi B. B., d.o.o., ker ne obstaja več, četudi je edina zemljiškoknjižna lastnica parcel, ki so predmet tega postopka. Družbeniki brez likvidacije izbrisanih družb pa, kot je zgoraj pojasnjeno, niso njeni pravni nasledniki in premoženje na ta način izbrisane družbe ne pripada avtomatično njim. ZFPPIPP vsebuje posebne določbe, po katerih se nad pozneje najdenim premoženjem družbe, izbrisane brez likvidacije ali po končanem stečajnem postopku, opravi stečajni postopek za najdeno premoženje izbrisane pravne osebe (443. in 380. člen ZFPPIPP). Le z izvedenim stečajnim postopkom nad najdenim premoženjem po teh pravilih lahko upniki in tudi družbeniki izbrisanega subjekta pridejo do premoženja izbrisane pravne osebe, pri tem družbeniki le pod pogojem, da bodo najprej iz njega poplačani morebitni upniki izbrisane družbe in bo preostanek premoženja skladno z drugim odstavkom 373. člena ZFPPIPP lahko kot ostanek stečajne mase pripadel družbenikom(3).

11. Ker sodišče prve stopnje pri odločitvi vseh zgoraj navedenih odločilnih okoliščin ni upoštevalo in prezrlo pravne posledice izbrisa nasprotne udeleženke iz sodnega registra, je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Izhodišča za nadaljnje postopanje sodišča so že nakazana v obrazložitvi sklepa.

Op. št. (1): Več o tem Gregor Klun: Zastoji pravdnega postopka zaradi razlogov na strani pravne osebe, Podjetje in delo – 2014, št. 6 – 7. Op. št. (2): ZPUOOD v 18. členu določa, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 446. člen ZFPPIPP, s katerim je bilo predpisano, da aktivni družbeniki izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev njenih morebitnih obveznosti. Od 17. 11. 2011 torej aktivni družbenih pravnih oseb, izbrisanih po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo več. Glej o tem tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-347/2011 in sklep VS RS III Ips 88/2013. Op. št. (3): Več o tem mag. Darja Novak Krajšek, Problematika izbrisov družb brez likvidacije po ZFPPIPP, Pravosodni bilten 2014/2.