Jedro

V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih 1. in 3. točki izreka potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu za spremembo upnika s 14. 7. 2003 ugodilo in izvršbo, dovoljeno s sklepom Ig 2000/03886 s 6. 9. 2000, nadaljevalo z novim upnikom: A. A., roj. 000 (1. točka izreka). Upnikov predlog s 14. 2. 2003 za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z izvršbo na dolžničine nepremičnine, je zavrglo (2. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnica sama krije svoje stroške pritožbe z 9. 6. 2004 (3. točka izreka) in da upnik sam krije svoje stroške vloge z dne 10. 1. 2014 (4. točka izreka).

2. Dolžnica vlaga po svojem pooblaščencu pritožbo zoper 1. in 3. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za spremembo upnika, ki je bil vložen 14. 7. 2003, zavrne in dolžniku prizna stroške pritožbe z dne 9. 6. 2006, oziroma podredno razveljavitev sklepa v 1. in 3. točki izreka in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor upniku, ki pa nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Predmet presoje v tem pritožbenem postopku je odločitev sodišča prve stopnje, da se skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ dopusti vstop novega upnika v ta izvršilni postopek. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z obrazložitvijo, da je upnik s predložitvijo zapisnika rednega občnega zbora kot overjene zasebne listine in končne bilance kot dodatnega dokaza izkazal prehod terjatve nanj. Iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, je po presoji višjega sodišča taka odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

7. Upnik je predlogu za spremembo upnika zaradi likvidacije in cesije terjatev družbe njenemu družbeniku (novemu upniku), vloženem pri sodišču prve stopnje 14. 7. 2003, priložil zapisnik z glavne seje redne skupščine družbe I. s.r.l. z dne 31. 12. 2001, iz katerega izhaja, da je bil predlog za cesijo kreditov do odjemalcev A. A. (novemu upniku) na seji soglasno sprejet. Nasprotnim pritožbenim navedbam glede trditev upnika o izvedbi cesije po koncu likvidacijskega postopka in glede vsebine zapisnika zato ni mogoče slediti.

8. Sodišče prve stopnje je ob presoji upoštevnega materialnega prava po presoji višjega sodišča tudi pravilno zaključilo, da zapisnik s seje predstavlja po zakonu overjeno zasebno listino, kot jo za dopustitev spremembe upnika v izvršilnem postopku zahteva tretji odstavek 24. člena ZIZ. Pri tem se je oprlo tudi na Pravilo 2492 Civilnega zakonika, ki ureja končni proračun v postopku likvidacije (z opredelitvijo udeležbe družbenikov pri delitvi premoženja po prenehanju družbe) in se uvršča med določbe petega poglavja pete knjige Civilnega zakonika, predmet urejanja katerega so (gospodarske) družbe. Pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje prezrlo določbe italijanskega gospodarskega prava, zato ni mogoče slediti. Višje sodišče pri tem pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da ugotovitve glede zapisnika (predložitev sodišču, žig, podpis), navedene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, zadoščajo za zaključek, da je zapisnik rednega občnega zbora overjena zasebna listina, na podlagi katere je moč dopustiti spremembo upnika.

9. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zakonitosti odstopa terjatev utemeljilo z upoštevnimi določbami italijanskega Civilnega zakonika. V zvezi z pritožbenim vprašanjem, ali je bil postopek odstopa terjatev na samem rednem občnem zboru skladen z italijanskim gospodarskim pravom, pa višje sodišče pojasnjuje, da te trditve - tudi sicer povsem pavšalne - dolžnica prvič podaja šele v pritožbi in s tem prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Drži sicer, da velja načelo, da sodišče pozna pravo (tudi tuje pravo) po uradni dolžnosti (iura novit curia), vendar le v okviru trditev pravdnih strank, ki morajo biti pravočasno podane.(1) Sodišče prve stopnje se glede na navedeno do teh (pritožbeno) izpostavljenih vprašanj ob lastni oceni materialnopravne pravilnosti odstopa terjatev niti ni bilo dolžno opredeljevati, zato dolžnica s temi pritožbenimi očitki ne more uspeti.

10. V zvezi z nadaljnjim pozivanjem sodišča prve stopnje k predložitvi dodatnih listin dolžnica sicer pravilno opozarja, da predlog za spremembo upnika, ki mu je predložen (nezadosten) dokaz, sicer ne predstavlja formalno pomanjkljive vloge, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uporabo določbe petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar pa to na pravilnost postopanja sodišča prve stopnje ni vplivalo. Pravno podlago za pozivanje upnika k predložitvi (dodatnih dokazov) je namreč sodišče prve stopnje imelo v določbi prvega odstavka 286.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče pri tem še pojasnjuje, da je v zvezi s predlogom za spremembo upnika treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje. V primeru, kot je obravnavani, ko je novi upnik svoj vstop v postopek utemeljeval s po zakonu overjeno zasebno listino (zapisnikom rednega občnega zbora), iz katere izhaja, da so nanj prešle vse terjatve družbe, ki pa niso individualno strukturirane, je zato sodišče prve stopnje smelo (ni bilo pa nujno, saj je zapisano, da so prešle vse terjatve) upnika pozivati k predložitvi ustrezne končne bilance prvotnega dolžnika, iz katere je razvidno, da je tudi terjatev, ki jo v tem postopku izterjuje upnik, zajeta med terjatvami, ki so prešle nanj. S pozivom upniku, naj predloži ustrezno končno bilanco, upoštevajoč tudi, da je bila vloga upnika (red. št. 42 spisa) dolžnici dana v izjavo (red. št. 49 spisa), zato sodišče prve stopnje s svojim postopanjem tudi ni kršilo dolžničine pravice do enakega varstva pravic v postopku niti ni poseglo v razpravno načelo in prepoved novih dejstev in dokazov.

11. Višje sodišče nadalje pritrjuje tudi ugotovitvam sodišča prve stopnje, da predložena bilanca izkazuje terjatev upnika, ki jo izterjuje v tem postopku. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve in podatkov spisa – zlasti iz obrazložitve izvršilnega naslova, iz katerega izvira izterjevana terjatev (priloga A8 spisa) – je namreč prvotni upnik račune za terjatev, ki je predmet izterjave v tem izvršilnem postopku, po dogovoru s prvotnim dolžnikom izstavil na družbo M. Dolžnica tega v pritožbi ne izpodbija. Ker je obenem terjatev upnika do družbe M. obenem navedena v končni bilanci (priloga A10 – terjatev je vodena pod kodo 0305), je prehod terjatve s prvotnega na novega upnika po temelju po presoji višjega sodišča ustrezno izkazan. Upoštevajoč pri tem, da je v obravnavanem primeru obstoj terjatve (in njena višina) ugotovljen z izvršilnim naslovom, nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje glede odstopanja v višini terjatve v končni bilanci za izpodbijano odločitev niso odločilnega pomena. Trditve o drugačni (nižji) višini izterjevane terjatve so lahko kvečjemu predmet dolžničinega ugovora (56. člen ZIZ), na vstop novega upnika v ta izvršilni postopek pa ne morejo vplivati. Glede na navedeno pa tudi dolžnica s pritožbenimi navedbami glede same višine terjatve (dolžnica trdi, da v končni bilanci ni nikjer navedene terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka v višini 23.163.200,00 LIT) drugačne odločitve ne more doseči. 12. Odločitev sodišča prve stopnje, da na podlagi zapisnika rednega občnega zbora kot po zakonu overjene zasebne listine in končne bilance kot dodatnega dokaza (za katerega zato niti ni potrebno, da izpolnjuje pogoje po tretjem odstavku 24. člena ZIZ) podani pogoji za vstop novega upnika, je glede na navedeno tudi po presoji višjega sodišča materialnopravno pravilna.

13. Odločitev o stroških pritožbe z dne 9. 6. 2004 (3. točka izreka izpodbijanega sklepa) pa dolžnica izpodbija z zatrjevanjem, da bi ji sodišče prve stopnje moralo priznati te stroške, saj je s pritožbo uspela in dosegla razveljavitev 2. točke sklepa sodišča prve stopnje z dne 25. 5. 2004 (t. j. odločitve o spremembi upnika). Tem pritožbenim očitkom ni mogoče slediti. Pri odločanju o povrnitvi stroškov v ponovljenem postopku mora sodišče namreč upoštevati načelo o končnega uspeha.(2) Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je sklenilo, da stroške pritožbe z dne 9. 6. 2004 krije dolžnica sama, saj kljub temu, da je z navedeno pritožbo dosegla razveljavitev prvotne odločitve o dopustitvi spremembe upnika, dolžnica glede na (končno) odločitev sodišča prve stopnje (upoštevajoč tudi odločitev višjega sodišča v tem pritožbenem postopku) s svojim nasprotovanjem zoper dopustitev spremembe upnika ni uspela. Pri tem je obenem pravilno upoštevalo tudi to, da upnik navedenih stroškov dolžnici ni povzročila neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

14. Drugih kršitev, na katere višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, dolžnica v pritožbi ni uveljavljala, zato njena pritožba glede na vse prej navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato je višje sodišče sklenilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Tako, Sodba Vrhovnega sodišče RS II Ips 917/2006 z dne 16. 4. 2009. Op. št. (2): Tako tudi, Betteto, N., V. Ude, L., Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 63.