Jedro

Ob nesklepčnem taksnem predlogu opozarjanje na splošno gospodarsko situacijo, tudi če bi bilo pravočasno podano, ne predstavlja tiste manjkajoče navedbe, ki bi nesklepčen predlog napravila sklepčnega.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima toženka v Avstriji odprt še en račun in da podatkov o stanju na tem računu nima. Ali je to zamolčanje botrovalo zavrnitvi toženkinega predloga, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Zato, da bi lahko vplivalo, bi moralo sodišče skladno z določilom drugega odstavka 12.b člena v zvezi s petim odstavkom 12.a člena in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvati toženko, naj predloži manjkajoče podatke ali pa samo po mednarodni poti preveriti stanje toženke na tem računu. Sicer pa tak postopek zaradi nepotrebnosti odpade, kadar je predlog nesklepčen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1. Sodišče prve stopnje je predlog toženke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v višini 165,00 EUR zavrnilo (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi njen podredni predlog za odlog plačila te takse (II. točka izreka), ugovor zoper plačilni nalog z dne 5. 6. 2020 pa je zavrnilo (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi je pojasnilo, da je s sodbo z dne 4. 5. 2020 (med drugim) toženki naložilo, da tožnici plača 1.914,18 EUR s pripadki in ji povrne njene pravdne stroške v znesku 627,62 EUR s pripadki in da se je proti tej sodbi toženka pravočasno pritožila. Zato jo je sodišče s plačilnim nalogom z dne 5. 6. 2020 pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbeni postopek v znesku 165,00 EUR. Toženka pa je 30. 6. 2020 vložila predlog za oprostitev, podredno pa za odlog plačila sodne takse. Istočasno je proti plačilnemu nalogu vložila tudi ugovor. V svoji vlogi je, kot povzema sodišče prve stopnje, navedla, da se nahaja v težkem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, da nima denarnih sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti, ker ima blokiran svoj TRR v Sloveniji, da nima sredstev za nadaljnje plačevanje delovnega razmerja lastnika družbe, da ima sporne in nesporne dolgove do nekaterih upnikov ter izgubo iz poslovanja v višini 78.697,95 EUR. Vsi prilivi so zgolj posledica miloščine, ki zadoščajo le za nujne stroške. Ima sicer terjatev do hrvaške družbe S. v višini 146.766,40 EUR, glede katere pred hrvaškim sodiščem teče spor, a iz tega naslova ne pričakuje prilivov še 12 mesecev. Podredno je predlagala odlog plačila sodne takse za šest mesecev.

3. Pri presojanju ali so podani pogoji za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ima toženka v Sloveniji blokiran račun, odprt pri Banki X. d. d., da ima v Avstriji pri Posojilnici B. odprt še en račun, ki pa ga je v svoji izjavi o premoženju zamolčala. Ta račun je odprla 21. 2. 2019. O tem, kakšno je stanje na tem računu, sodišče nima nobenih podatkov (7. točka obrazložitve). Ugotovilo je tudi, da iz bilance stanja na dan 31. 12. 2019 izhaja, da je imela toženka na dan 31. 12. 2019 234.069,81 EUR (vseh sredstev), od tega pa 79.461,67 EUR dolgoročnih sredstev in pa 154.111,34 EUR kratkoročnih sredstev. Glede neopredmetnih dolgoročnih sredstev v višini 26.700,00 EUR sredstev, glede 7.781,67 EUR opredmetenih sredstev in glede 44.500,00 EUR dolgoročnih naložb ter glede 480,00 EUR dolgoročnih poslovnih terjatev, toženka ni podala trditev niti kaj predstavljajo, niti ali so unovčljive (vsaj delno) in v kolikšnem roku (vsaj čez čas). Prav tako ni podala trditev glede kratkoročnih sredstev in sicer od kod razlika do 154.111,28 EUR, ki se ne nanaša na terjatev do S. d. d. Pojasnilo je, da iz bilance stanja izhaja, da je na dan 31. 12. 2019 njen kapital znašal -74.809,26 EUR, ki je posledica čiste izgube poslovnega leta (-78.679,95 EUR). Kljub temu toženka ni pojasnila, zakaj s svojimi sredstvi sodne takse ne bi mogla plačati (8. točka obrazložitve).

4. Ob sklicevanju na določila petega odstavka 11. člena ZST-1 je sodišče pojasnilo, da je pravna oseba upravičena do delnega plačila sodne takse le v primeru, če bi takojšnje plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost predlagatelja (ne zgolj poslabšalo njegovo finančne stanje), toženka pa sploh ni pojasnila, kako bi plačilo zneska 165,00 EUR ogrozilo njeno dejavnost (3. in 9. točka obrazložitve). Glede na navedeno je presodilo, da toženka lahko takso v znesku 165,00 EUR plača, ne da bi bila zaradi tega ogrožena njena dejavnost. Iz istih razlogov je zavrnilo tudi njen predlog za odlog plačila sodne takse. Ugovor proti plačilnemu nalogu pa je zavrnilo zato, ker pred odločitvijo o toženkinem predlogu za oprostitev ali odložitev plačila sodne takse taksna obveznost v odmerjeni višini še ni nastala.

Toženkina pritožba

5. Proti temu sklepu je toženka vložila pravočasen ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje (pravilno) štelo kot pritožbo. V njem je navedla, (1) da ugovarja zoper sklep o umiku pritožbe, (2) da je sodišču prve stopnje predložila vse dokaze, (3) da je glede na to sodišče zmotno štelo, da ima sredstva za plačilo sodne takse. Pojasnjevala je, da je gospodarska situacija v turistični panogi povsem spremenjena, da so odpovedani vsi projekti in prilivov praktično ni mogoče pričakovati vsaj še leto dni. Podjetja niso več sposobna plačevati svojih obveznosti, zaposleni so na robu eksistence. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in toženko oprosti plačila sodne takse ali ji to vsaj odloži. K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sklepa o umiku sodišče (še) ni izdalo. Zato je toženkina navedba, da „ugovarja“ umiku, brezpredmetna.

8. Z abstraktno pritožbeno navedbo, da so bili sodišču prve stopnje predloženi vsi dokazi, pritožnica ni izpodbila odločilnih prvostopenjskih ugotovitev, povzetih v 3. točki te obrazložitve. Pa tudi najpomembnejši presoji, da toženka ni pojasnila, kako bi plačilo zneska 165,00 EUR ogrozilo njeno dejavnost, ni nasprotovala. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je sodišče zmotno štelo, da ima sredstva za plačilo sodne takse, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da kaj takega iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Sodišče prve stopnje je zapisalo le, da tožnica ni pojasnila, zakaj bi zaradi plačila 165,00 EUR sodne takse prišlo do ogrozitve njene dejavnosti. Do delne taksne oprostitve1 oziroma do odloga plačila je namreč upravičena le tista pravna oseba ki nima sredstev za njihovo plačilo niti jih ne more zagotoviti takoj, brez ogrožanja svoje dejavnosti2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v bilanci stanja toženka izkazuje določena sredstva, za katere pa ni pojasnila, kaj predstavljajo niti navedla, da niso v kratkem času unovčljiva. Zakaj bi bila prav s plačilom takse v znesku 165,00 EUR ogrožena dejavnost toženke, pa ta ni pojasnila niti pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi. Njen taksni predlog je zato nesklepčen. Nesklepčen predlog pa ni utemeljen.

9. V času pandemije zaradi koronavirusa je splošno znano, da je prišlo do spremenjene gospodarske situacije in to ne le v turistični panogi. Tudi v drugih panogah so odpovedani številni projekti in tudi v drugih panogah prilivi niso več zanesljivi. Drži tudi, da mnoga podjetja niso več sposobna plačevati svojih obveznosti in da so zaposleni so na robu eksistence. Ob nesklepčnem taksnem predlogu pa opozarjanje na splošno gospodarsko situacijo, tudi če bi bilo pravočasno podano, ne predstavlja tiste manjkajoče navedbe, ki bi nesklepčen predlog napravila sklepčnega.

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima toženka v Avstriji odprt še en račun in da podatkov o stanju na tem računu nima. Ali je to zamolčanje botrovalo zavrnitvi toženkinega predloga, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Zato, da bi lahko vplivalo, bi moralo sodišče skladno z določilom drugega odstavka 12.b člena v zvezi s petim odstavkom 12.a člena in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvati toženko, naj predloži manjkajoče podatke ali pa samo po mednarodni poti preveriti stanje toženke na tem računu. Sicer pa tak postopek zaradi nepotrebnosti odpade, kadar je predlog nesklepčen.

11. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Skladno z določilom tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 začne teči (1) 15 dnevni rok za plačilo sodne takse, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 5. 6. 2020, oziroma (2) 8 dnevni rok za ugovor (proti temu nalogu) po 34.a člena ZST-1, naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

1 Primerjaj četrti odstavek 11. člena ZST-1 2 Primerjaj tretji odstavek 11. člena ZST-1.