Jedro

Pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika je kot neodplačno pogodbo treba obravnavati tudi pogodbo, pri kateri je nasprotna izpolnitev druge stranke majhne vrednosti. Pri neodplačni pogodbi, pri kateri že sklenitev zavezovalnega pravnega posla povzroči neenako obravnavo upnikov, ima torej objektivne znake izpodbojnosti, je predmet izpodbijanja ta pogodba, sklenjena v obdobju izpodbojnosti, če pa je stečajni dolžnik v obdobju izpodbojnosti opravil še razpolagalni pravni posel zaradi izpolnitve svoje obveznosti, je izpodbojno tudi izpolnitveno ravnanje. Z izpodbojnim zahtevkom po 275. členu ZFPPIPP je treba uveljavljati ne le razveljavitev zavezovalnega posla, neodplačne pogodbe, temveč v primeru, da je stečajni dolžnik že pred začetkom stečajnega postopka izpolnil svojo obveznost, tudi zahtevek za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla, ki ga je stečajni dolžnik opravil zaradi izpolnitve svoje obveznosti in povračilni zahtevek. Rok za vložitve izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da sprememba tožbe po preteku tega roka ni več dopustna, morebitna sprememba tožbe po izteku roka pa je prepozna in jo je potrebno zavreči.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

2. Pravdni stranki nosita sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 1381/2013 z dne 9. 1. 2015 izreklo: “1. Zahtevek tožeče stranke, ki glasi: “V razmerju med tožečo stranko M. A., in toženo stranko T. d.o.o., se razveljavijo učinki prodajne pogodbe z dne 05. 01. 2012 za prodajo aparata LPG Cellu M6 integral 1 ser. št. ... skupaj z dodatkom Prestige Table, ser. št. ..., za kupnino 1.200,00 EUR po računu št. 1/2012 z dne 05. 01. 2012. 2. Tožena stranka T. d.o.o., matična številka ..., je dolžna v stečajno maso tožeče stranke M. A., plačati znesek 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo,” se zavrne. 3. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 1.263,06 EUR v 15 dneh od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po preteku izpolnitvenega roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, pod izvršbo.”

2. Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku ter naloži toženi stranki v plačilo vse pravdne in tudi vse pritožbene stroške tožeče stranke.

3. Pritožba povzema, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je bila za aparat plačana kupnina v višini 12.000,00 EUR, plačilo z nakazilom in gotovino pa le način plačila, kar bi naj izhajalo zlasti iz izpovedi zakonitega zastopnika tožene stranke in njegove žene M. Z. zaslišane kot priče. Dogovor z dne 06. 01. 2012 na listovni številki B2, pa naj bi bil podpisan naknadno, vendar meni, da je takšen zaključek zmoten.

4. Pritožba trdi, da iz Dogovora z dne 06. 01. 2012 in računa št. 1/2012 jasno izhaja kaj sta se pravdni stranki dogovorili in koliko znaša kupnina. Tudi tožena stranka je vse do odgovora na tožbo zatrjevala in dokazovala, da je znašala kupnina 1.200,00 EUR. Tako je tožena stranka na poziv inšpektorja v davčnem postopku vztrajala in dokazovala, da je kupila aparat v vrednosti 1.200,00 EUR in predložila račun ter potrdilo o plačilu (zapisnik z dne 28. 09. 2012) in tako DURS-u tožena stranka ni predložila potrdila o plačilu 11.000,00 EUR, na katerega se je sklicevala v tej pravdi, niti zatrjevala kupnino 12.200.00 EUR, kar je jasno razvidno iz odločb DURS-a. Še več, tožena stranka je celo dokazovala, da je 1.200,00 EUR prava vrednost okvarjenega aparata. Prav tako v odgovoru tožene stranke na poziv stečajne upraviteljica z dne 30. 08. 2013, tožena stranka trdi “Dne 06. 01. 2012 smo kupili aparat za ceno 1.200.00 EUR (kopija računa v prilogi) in tudi prevzeli v V. ... .” Tožena stranka je tako nenehno trdila, da je kupila aparat za 1.200,00 EUR, da je bil dogovor takoj dne 06. 01. 2012 podpisan in te svoje trditve z listinami tudi dokazovala. Šele tekom pravde je tožena stranka začela zatrjevati drugače, ker ji je to za pravdo pač koristilo. Zakoniti zastopnik tožene stranke je na zaslišanju ob izrecnem vprašanju, koliko je tožena stranka plačala za nakup stroja izpovedal, da je tožena stranka plačala 1.200,00 EUR in da je aparat zaveden med osnovnimi sredstvi družbe za vrednost 1.200,00 EUR. Prav tako je zakoniti zastopnik trdil, da je znesek 11.000,00 EUR plačal osebno na roke M. A. in ne kot zastopnik družbe (“Povem da je moja davčna številka popolnoma drugačna”, pri čemer si je denar izposodil iz družbe in tega knjižil kot posojilo).

5. Pritožba meni, da sta izpovedi zakonitega zastopnika tožene stranke in priče M. Z. prilagojeni tej pravdi, saj imata oba kot družbenika velik interes na rezultatu te pravde. Njuna izpoved je v nasprotju z listinskimi dokazi in izjavami tožene stranke pred pravdo. Da njunima izpovedbama ni mogoče verjeti, dokazujejo same izpovedbe, kjer trdita, da je A. M. ponujala neokvarjen aparat star 7 mesecev za polovični znesek (cca 12.000.00 EUR), pri čemer je imela objavljen oglas za 11.000,00 EUR (glej ugotovitve DURS-a). Nato pa sta obe priči ugotovili, da je aparat poškodovan in se pri tem dogovorila za kupnino 12.200,00 EUR. Navedene izjave so neživljenjske, saj sta se ob ugotovitvi, da je aparat poškodovan dogovorila za višjo kupnino od oglaševane, čeprav bi bilo običajno, da bi se dogovorila za nižjo kupnino zaradi okvare aparata. Obe priči zatrjujeta, da je bil aparat poškodovan in da ga na koncu nista mogli popraviti, pripravljeni pa sta bili za njega plačati polno ceno. Ugotovitev sodišča prva stopnje je tako zmotna in v nasprotju z listinskimi dokazi iz katerih jasno izhaja, da je bila med pravdnimi strankami dogovorjena kupnina 1.200,00 EUR, da sta obe pravdni stranki navedeno zavedli v svoje poslovne knjige in takšno vrednost zatrjevali in dokazovali v davčnem postopku. Iz izvedenega dokaznega postopka tako izhaja, da je bila dogovorjena kupnina 1.200,00 EUR da je bila s strani tožene stranke plačana le kupnina v višini 1.200,00 EUR (listinski dokazi in izpoved zakonitega zastopnika tožene stranke). Zatrjevano plačilo zneska 11.000,00 EUR, ki ga je kot fizična oseba morebiti izvedel V. Z. pa ni izkazano, pri čemer je potrebno izpostaviti, da tožena stranka sploh ni izkazala dviga gotovine in ga tožena stranka iz naslova kupnine ni prejela. Če je morebiti V. Z. plačal kakšen znesek tožeči stranki, to zagotovo ni bilo iz naslova kupnine, tožeča stranka pa ne bo špekulirala o kakšnih drugih prikritih namenih. V vsakem primeru je bil glede gotovine to dogovor med A. M. in fizično osebo V. Z., ki pa ima drugo podlago in ne kupno pogodbo. Tožeča stranka je iz naslova kupnine od tožene stranke prejela le znesek 1.200,00 EUR, zato je nedvomno prišlo do prikrajšanja oziroma zmanjšanje čiste stečajne mase.

6. Pritožba še trdi, da je v odgovoru na tožbo tožena stranka dejansko stanje zatrjevala popolnoma drugače, kot ga je glede na odgovor stečajni upraviteljici zatrjevala pred pravdo, je s tem neutemeljeno povzročila predmetni spor in je zato tožeča stranka na prvem naroku zahtevala, da se ji v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka prisodi povračilo stroškov postopka. V izpodbijani sodbi se sodišče prve stopnje do tega zahtevka ni opredelilo, pritožba pa je mnenja, da je nedopustno, da takšno zavajanje s strani tožene stranke, ni sankcionirano skozi plačila stroškov postopka. Najmanj kar bi lahko sodišče presodilo, da stroški tožene stranki niso bili potrebni. Zato je tudi v tem delu bilo odločeno v nasprotju z določili ZPP.

7. Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbe.

8. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Tožena stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. Sodišče prve stopnje je moralo odločiti v sporni zadevi na podlagi naslednjih pravno relevantnih trditev tožeče stranke v tožbi: - da je s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 1070/2013 bil nad tožečo stranko dne 07. 06. 2013 začet postopek osebnega stečaja; - da tožeča stranka s predmetno tožbo izpodbija pravna ravnanja stečajnega dolžnika v skladu z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP); - ker je stečajni postopek nad tožečo stranko bil uveden dne 07. 06. 2013, je na podlagi drugega odstavka 391. člena v zvezi z 269. členom ZFPPIPP obdobje izpodbojnosti od 07. 06. 2010 do 07. 06. 2013; - da tožeča stranka vtožuje izpodbojnost pravnih dejanj stečajnega dolžnika s sklenitvijo in izpolnitvijo kupoprodajne pogodbe z dne 05. 01. 2012 v višini 1.200,00 EUR po določbi 271. člena ZFPPIPP; - da je med tožečo stranko in toženo stranko bila dne 05. 01. 2012 sklenjena in realizirana kupoprodajna pogodba za prodajo aparata LPG Cellu M6 integral 1 ser. št. ... skupaj z dodatkom Prestige Table (miza), ser. št. ..., ki je bila v lasti tožeče stranke; - da je kupnina za navedeni aparat je znašala po pogodbi 1.200,00 EUR, navedeni aparat z dodatki je bil v lasti tožeče stranke, ki ga je kot novega kupila od proizvajalca L. dne 31. 03. 2011 za kupnino 28.170,00 EUR in ga od 01. 04. 2011 vodila v svojih poslovnih knjigah kot osnovno sredstvo; - da je aparat bil toženi stranki izročen in plačana kupnina v višini 1.200,00 EUR, za kar je tožeča stranka izdala toženi stranki račun št. 112012 z dne 05. 01. 2012; - da navedena kupnina glede na neamortizirano vrednost osnovnih sredstev 24.414,00 EUR izkazano v poslovnih knjigah ni znašala niti 5 % te vrednosti; - da je zaradi kontrole pravilnosti plačila davkov nad tožečo stranko v mesecu septembru 2012 bil opravljen inšpekcijski nadzor, v katerem je inšpektor ugotovil, da zavezanka ni izkazala, da bi bil aparat res poškodovan in da je bila sklenjena tako nizka kupnina zaradi izogibanja upnikom tožeče stranke in okoriščanju pogodbenih strank, saj je imela tožeča stranka takrat že blokirane transakcijske račune; - da je v nadaljevanju inšpektor ugotovil, da je primerna tržna cena aparata z mizo 12.000,00 EUR in od tega tudi odmeril pripadajoči davek; - da je tožeča stranka konec leta 2011 želela prodati aparat skupaj z dodatkom-mizo in je zato tudi objavila dne 25. 12. 2011 oglas na internetu, kjer je prodajala “aparat LPG cellum6 integral+mizo LPG, oboje staro komaj 6 mesecev s kompletom pajkic vseh velikosti”; - da se je na oglas odzvala S. F., ki se je s tožečo stranko tudi dogovorila za prodajo aparata za kupnino 11.000,00 EUR, v utrditev dogovora pa plačala aro v višini 1.000,00 EUR, prodaja pa ni bila izvedena, saj je tožeča stranka dogovor razdrla češ, da ga bo prodala svoji delavki in za to vrnila F. S. dvojno aro; - da je nato 05. 12. 2012 aparat z mizo prodala toženi stranki; - da je glede na navedeno očitno, da je aparat imel tržno vrednost vsaj 12.000,00 EUR, kot je to ugotovil davčni organ pri inspiciranju, zato je plačana kupnina 1.200,00 EUR zgolj 10 % realne vrednosti in predstavlja zgolj manjšo vrednost celotnega predmeta pogodbe; - da je tožena stranka tako prejela aparat z dodatki tožeče stranke v vrednosti vsaj 12.000,00 EUR, kot svojo nasprotno izpolnitev pa plačala le manjšo vrednost v višini 1.200,00 EUR; - da je tožeča stranka pozvala toženo stranko na vrnitev aparata ali plačilo njene vrednosti, vendar je tožena stranka zatrdila, da je aparat v mesecu maju 2013 prodala, denarja pa da ne bo plačala, ker ni šlo za oškodovanje, saj bi naj bil aparat poškodovan; - da glede na predložene listine tožene stranke pred pravdo, ugotovitve v postopku inspiciranja in drugih udeleženih izhaja, da navedbe tožene stranke ne držijo; - da je aparat z dodatki je bil nepoškodovan in v solidnem stanju; - da je zaradi sklenjene in realizirane prodajne pogodbe tožena stranka prejela premoženje tožeče stranke, za katerega ni plačala ustrezne kupnine in bila na ta način neutemeljeno obogatena, na drugi strani pa je prišlo do zmanjšanja čistega premoženja tožeče stranke in posledično zmanjšanja čiste stečajne mase najmanj v višini 10.800,00 EUR in zaradi navedenega zmanjšanja čistega premoženja tožeče stranke bodo upniki prejeli poplačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot bi ga prejeli, če bi bila plačana kupnina v realni višini; - da sta s takšnim ravnanjem pravdni stranki oškodovali upnike stečajnega postopka in pridobili toženi stranki premoženjsko korist, s čimer je izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti: - ker je tožena stranka pridobila premoženje tožeče stranke brez ustreznega plačila vrednosti oziroma s plačilom majhne vrednosti, je na podlagi drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP dejanje izpodbojno ne glede na to ali je izpolnjen subjektivni pogoj izpodbojnosti; - da je glede na finančno stanje tožeče stranke ob sklenitvi pogodbe (saj je imela blokiran račun) in dogovor, ki je v izrecno škodo premoženja tožeče stranke, nedvomno, da je tožena stranka vedela, da je tožeča stranka insolventna in navedeno izkoristila, za pridobitev lastnih koristi, zato je izpolnjen tudi subjektivni pogoj izpodbojnosti; - da tožeča stranka temelj svoje terjatve vidi v določilih 271. člena ZFPPIPP, na podlagi katerega je pravno dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno; - ker tožena stranka ne more več vrniti predmeta pogodbe, saj je izjavila, da je predmet prodajne pogodbe odtujila dne 07. 05. 2013 in za to predložila račun št. 11, je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP dolžna plačati tožeči stranki denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodne odločbe; - tožeča stranka je z izpodbojno tožbo uveljavljala naslednji tožbeni zahtevek: “1. V razmerju med tožečo stranko M. A., in toženo stranko T. d.o.o., se razveljavijo učinki prodajne pogodbe z dne 05. 01. 2012 za prodajo aparata LPG Cellu M6 integral 1 ser. št. ... skupaj z dodatkom Prestige Table, ser. št. ..., za kupnino 1.200,00 EUR po računu št. 1/2012 z dne 05. 01. 2012. 2. Tožena stranka T. d.o.o., matična številka ..., je dolžna v stečajno maso tožeče stranke M. A., plačati znesek 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo. 3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo.”

12. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla: - da je zahtevek tožeče stranke nesklepčen, ker tožeča stranka pod tč. I izreka postavlja zahtevek na razveljavitev učinkov prodajne pogodbe z dne 5. 1. 2012 za prodajo aparata LPG Cellu MG integral I z dodatkom za kupnino 1.200,00 EUR po računu št. 1/2012, pod tč. II izreka pa od tožene stranke terja plačilo zneska 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila v stečajno maso tožnice, kot zneska dejanske vrednosti prodanega aparata, vse v roku 15 dni in pod izvršbo in je zahtevek sam sebi nasprotujoč, prav tako pa je nasprotujoč sami trditveni podlagi tožbe, zato je tožba nesklepčna; - da z razveljavitvijo učinkov izpodbijane prodajne pogodbe (na kar se nanaša tč. I izreka tožbenega zahtevka) tudi na strani tožene stranke nastanejo določene obveznosti in sicer obveznost vračila iz izpodbijanega posla prejetih koristi - v konkretnem primeru prejete kupnine, zato je zahtevek na plačilo celotnega zneska (12.000,00 EUR), skladno podani trditveni podlagi tožbe v realni vrednosti prodanega aparata, v stečajno maso tožeče stranke, neutemeljen, oziroma bo ugoditev tako postavljenemu tožbenemu zahtevku dejansko predstavljala neutemeljeno obogatitev stečajne mase na škodo tožene stranke; - da je zato potrebno tožbeni zahtevek kot je postavljen v tožbi že iz navedenega razloga v celoti zavrniti, vendar gre opozoriti na določila ZFPPIPP, ki za vložitev izpodbojne tožbe določajo prekluzivni rok, ki ga ni moč podaljšati, tak rok je že pretekel in glede na nesklepčnost tožbe, take tožbe ni moč dopolniti ali popraviti, tako da je na mestu le njeno zavrženje oziroma zavrnitev zahtevka; - da pa je sicer tožena stranka plačala kupnino 12.000,00 EUR in je tako določena kupnina v času sklenitve prodajne pogodbe v celoti odgovarjala realni oziroma dejanski vrednosti stroja glede na njegovo kvaliteto, kvantiteto in stanje in je bila tako dogovorjena kupnina s strani tožene stranke tožeči tudi v celoti plačana (11.000 EUR v gotovini, 1.000 EUR z nakazilom na račun) ter posledično ni prišlo do zmanjšanja čiste stečajne mase najmanj v višini 10.800,00 EUR, s tem pa ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti pravnega posla po citiranem določilu 271.čl. ZFPPIPP in tudi ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti pravnega posla po določilu drugega odstavka 271. čl. ZFPPIPP, po katerem je pravno dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno ne glede na to ali je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.

13. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo, ker je presodilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožeči stranki dejansko plačala 12.000,00 EUR in posledično ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da bi zaradi tega drugi upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno. Sodišče še ocenjuje, da niso podani pogoji za izpodbijanje navedenega pravnega posla skladno z določilom 271. čl. ZFPPIPP. Ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti, saj do zmanjšanja stečajne mase ni prišlo.

14. Pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotno uporabo materialnega prava, vendar pa je pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ko pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava, presodilo, da je izpodbijana sodba pravilna, vendar iz drugih materialnopravnih razlogov.

15. Tožba tožeče stranke po mnenju pritožbenega sodišča ni sklepčna in zato je tožbeni zahtevek po materialnem pravu neutemeljen.

16. Nesklepčnost tožbe je podana tedaj, ko tožeča stranka v tožbi opiše življenjski primer, iz katerega ne izhaja nobena pravna posledica, ko iz tožbenih navedb ne izhaja tista pravna posledica, ki jo s tožbenim predlogom zahteva tožeča stranka, temveč druga pravna posledica ali pa ne izhaja pravna posledica za toženo stranko, marveč za koga drugega, vzroki za takšne oblike nesklepčnosti pa so različni: - življenjski primer je sicer popolno opisan, vendar iz njega ne izhaja opisana posledica; - lahko pa je opisan pomanjkljivo in je prav ta pomanjkljivost razlog za nesklepčnost.(1)

17. Tožeča stranka z izpodbojnim tožbenim zahtevkom zahteva, da se v razmerju med tožečo stranko in toženo stranko T. d.o.o., razveljavijo učinki prodajne pogodbe z dne 05. 01. 2012 za prodajo aparata LPG Cellu M6 integral 1 ser. št. ... skupaj z dodatkom Prestige Table, ser. št. ..., za kupnino 1.200,00 EUR po računu št. 1/2012 z dne 05. 01. 2012 in da je tožena stranka T. d.o.o., matična številka ..., je dolžna v stečajno maso tožeče stranke M. A., plačati znesek 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila.

18. Pri tem tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da uveljavlja svoj tožbeni zahtevek po prvem odstavku 271.člena ZFPPIPP(2) v zvezi z drugim odstavkom ZFPPIPP(3), ker je vrednost prodanega aparata 12.000,00 EUR, tožena stranka pa je plačala 1.200, 00 EUR in je s tem tožeča stranka kot stečajna dolžnica prejela nasprotno izpolnitev majhne vrednosti.

19. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika kot neodplačno pogodbo treba obravnavati tudi pogodbo, pri kateri je nasprotna izpolnitev druge stranke majhne vrednosti(4) in tožeča stranka je smela vložiti izpodbojno tožbo, sklicujoč se na to pravno podlago. Pri neodplačni pogodbi, pri kateri že sklenitev zavezovalnega pravnega posla povzroči neenako obravnavo upnikov, ima torej objektivne znake izpodbojnosti, je predmet izpodbijanja ta pogodba, sklenjena v obdobju izpodbojnosti, če pa je stečajni dolžnik v obdobju izpodbojnosti opravil še razpolagalni pravni posel zaradi izpolnitve svoje obveznosti, je izpodbojno tudi izpolnitveno ravnanje.

20. Prej navedeno pomeni, da je z izpodbojnim zahtevkom po 275. členu ZFPPIPP(5) treba uveljavljati ne le razveljavitev zavezovalnega posla, neodplačne pogodbe, temveč v primeru, da je stečajni dolžnik že pred začetkom stečajnega postopka izpolnil svojo obveznost, tudi zahtevek za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla, ki ga je stečajni dolžnik opravil zaradi izpolnitve svoje obveznosti in povračilni zahtevek.(6)

21. Tožeča stranka kot stečajni dolžnik je zavezovalni posel (prodajno pogodbo) in razpolagalni posel (izročitve aparata kot predmet prodajne pogodbe) opravila 5. 1. 2012, stečajni postopek nad njo pa je uveden 7. 6. 2013, tako da ni dvoma, da bi tožeča stranka z izpodbojnim tožbenim zahtevkom morala uveljavljati tudi razveljavitev učinkov prenosa lastninske pravice na premičnini.

22. Kot ugotavlja pritožbeno sodišče pa tožeča stranka takšne izpodbojne tožbe ni vložila, temveč je uveljavljala samo razveljavitev zavezovalnega posla in povračilni zahtevek in tožba ni bila sklepčna. Sklepčnost tožbe pa se presoja izključno na podlagi trditev, ki jih stranka navede v tožbi(7), seveda pa je tožbo mogoče narediti sklepčno tudi med postopkom, če ne obstajajo posebne okoliščine, kot v obravnavnem primeru, ko je potrebno izpodbojno tožbo in povračilni zahtevek vložiti v roku šestih mesecev od uvedbe stečajnega postopka.(8)

23. Rok za vložitve izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da sprememba tožbe po preteku tega roka ni več dopustna, morebitna sprememba tožbe po izteku roka pa je prepozna in jo je potrebno zavreči. 24. Tožeča stranka je vložila nesklepčno tožbo 3. 12. 2013, stečajni postopek je nad tožečo stranko uveden 7. 6. 2013, vendar tožeča stranka do vključno 7. 12. 2013 tožbe ni dopolnila še z tožbenim zahtevkom, s katerim bi izpodbijala tudi razpolagalni pravni posel, po 7. 12. 2013 pa bi uveljavljanje takšnega tožbenega zahtevka pomenilo nedopustno spremembo.

25. Tožba tožeče stranke je tako nesklepčna, nesklepčnosti tožbe pa sodišče prve stopnje ni moglo odpraviti niti v okviru materialno procesnega vodstva, saj bi morala tožeča stranka spremeniti tožbo (uveljavljati še razveljavitev razpolagalnega posla), nesklepčnost pa pomeni neutemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu in je zato izpodbijana sodba, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, pravilna, čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

26. Ker je po povedanem pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ugotovilo, da je izpodbijana pravilna in zakonita, se s pritožbenimi navedbami ni ukvarjalo.

27. Pritožba sicer izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka, vendar iz razloga, ker naj bi krivda za nastale stroške bila na strani tožene stranke, ki se je branila z navedbami, ki jih v predpravdnem postopku ni podala, vendar se je pokazalo, da temu ni tako, temveč je bilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrniti zaradi nesklepčnosti tožbe, za kar pa ne nosi krivde tožena stranka, zato je pritožba tudi glede stroškov postopka neutemeljena. Preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pa ni pokazal po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev postopka ali zmotne uporabe materialnega prava.

28. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

29. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP), odgovor na pritožbo pa ni prispeval k razjasnitvi stvari ali k odločitvi pritožbenega sodišča, zato mora tudi tožena stranka sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 127 in naprej.

Op. št. (2): Prvi dostavek 271. člena ZFPPIPP se glasi: “(1) Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno: 1. če je bila posledica tega dejanja: - bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, - bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in 2. če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.” Op. št. (3): Drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP se glasi. “(2) Pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, je izpodbojno ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena.” Op. št. (4): Glej Nina Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 205. Op. št. (5): 275. člen ZFPPIPP se glasi: “(1) Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj (v nadaljnjem besedilu: izpodbojni zahtevek) vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki pravnega dejanja iz 271. člena tega zakona v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje. (2) Izpodbojni zahtevek je treba uveljavljati s tožbo (v nadaljnjem besedilu: izpodbojna tožba). [….] Op. št. (6): Primerja N. Plavšak, isto tam , stran 210. Op. št. (7): Primerjaj sodbo VS RS III Ips 5/2012 z dne 15. 4. 2014. Op. št. (8): 277. člen ZFPPIPP se glasi: “(1) Izpodbojno tožbo je treba vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. (2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je treba izpodbojno tožbo glede dejanja iz petega odstavka 275. člena tega zakona vložiti v roku za vložitev tožbe za ugotovitev neobstoja te terjatve ali ločitvene ali izločitvene pravice.(3) Če zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka nastane povračilni zahtevek iz drugega odstavka 278. člena tega zakona, je treba tudi ta zahtevek uveljavljati z izpodbojno tožbo v roku iz prvega odstavka tega člena. (4) Sodišče zavrže izpodbojno tožbo: 1. če je vložena po poteku roka iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali 2. če v primeru iz tretjega odstavka tega člena z izpodbojno tožbo ni uveljavljen tudi povračilni zahtevek.[….]