Jedro

V okviru subjektivnih in objektivnih meja pravnomočnosti pravnomočna sodba preprečuje vnovično odločanje o istem zahtevku med istima strankama. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, lahko pravilna le v delu, ki se nanaša na drugo toženko.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v zvezi z dopolnilnim sklepom v delu, ki se nanaša na prvo toženko razveljavi ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu, ki se nanaša na drugo toženko, se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu izpodbijani sklep v zvezi z dopolnilnim sklepom potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom II Pg 2042/2015 z dne 25. 5. 2017 je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 45725/2015 z dne 20. 4. 2015, v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo in tožbo zavrglo.

Z dopolnilnim sklepom II Pg 2042/2015 z dne 16. 6. 2017 pa je tožeči stranki naložilo, da je dolžna prvo toženki (I. točka izreka) in drugo toženki (II. točka izreka) v roku 15 dni od prejema sklepa povrniti pravdne stroške, vsaki v višini 1.140,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper sklep in dopolnilni sklep sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbama ugodi, izpodbijani sklep in dopolnilni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Na pritožbo zoper sklep z dne 25. 5. 2017 je odgovorila prvo toženka. Predlagala je zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbi sta delno utemeljeni.

5. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo v postopku VI Pg 3852/2013 pravnomočno ugotovljeno, da v pobot uveljavljena terjatev, ki je enaka tožbeni terjatvi tožeče stranke v tem postopku (z izjemo višine odstotka DDV - iz prvotno v pobot uveljavljanega 20 % DDV, v sedaj uveljavljanega 22 % DDV), ne obstoji, vendar le v razmerju do drugo toženke. Stranki v postopku VI Pg 3852/2013 sta bili namreč tožeča stranka in drugo toženka. V okviru subjektivnih in objektivnih meja pravnomočnosti, pravnomočna sodba preprečuje vnovično odločanje o istem zahtevku med istima strankama. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, lahko pravilna le v delu, ki se nanaša na drugo toženko. Prav tako je pravilno stališče sodišče prve stopnje, da te odločitve ne more spremeniti vprašanje pravne podlage zahtevka zoper drugo toženko. Nedvomno je obakrat (v postopku VI Pg 3852/2013 in v tem postopku) šlo za odškodninsko terjatev tožeče stranke zaradi uničenja sladoledne vitrine, ki je temeljila na identičnem dejanskem stanju, čemur tožeča stranka v pritožbi niti ne nasprotuje. Glede na navedeno je torej odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna v kolikor se nanaša na drugo toženko (2. točka 365. člena ZPP).

6. Ni pa pravilna odločitev sodišča prve stopnje kolikor se nanaša na zavrženje tožbe zoper prvo toženko. Utemeljeno pritožba sodišču prve stopnje očita, da sklep nima posebnih oziroma ločenih razlogov v zvezi z zavrženjem tožbe zoper prvo toženko. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno tožbo zavrglo zoper obe toženki z utemeljitvijo, da je bilo o tožbeni terjatvi že pravnomočno odločeno v postopku VI Pg 3852/2013, kar pa ne drži. Drugo toženka namreč kot že rečeno sploh ni bila stranka postopka VI Pg 3852/2013, zato jo pravnomočni učinek ugotovitve neobstoja terjatve tožeče stranke v postopku VI Pg 3852/2013 ne veže. Če je tožeča stranka, v postopku VI Pg 3852/2013 kot tožena stranka, tožbeno terjatev neuspešno uveljavljala v pobot zoper terjatev drugo toženke, to ne pomeni, da ta terjatev ne obstoji zoper koga drugega, zoper katerega (še) lahko zahteva njeno plačilo, vprašanje nadaljnjega postopka pa je, ali bo s tožbo tudi uspešna.

7. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi tožeče stranke zoper sklep z dne 25. 5. 2017 delno ugoditi in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na prvo toženko razveljaviti ter zadevo v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek po tožbi tožeče stranke in presojati utemeljenost tožbenega zahtevka zoper prvo toženko.

8. Tožeča stranka je v pritožbi zoper dopolnilni sklep sodišču prve stopnje očitala, da ne bi smelo izdati dopolnilnega sklepa dokler ne bo pravnomočno odločeno o zavrženju tožbe. Slednje ne drži. Prvi in drugi odstavek 327. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP namreč določata, da v primeru, ko je poleg predloga za dopolnitev sklepa vložena tudi pritožba zoper sklep, sodišče prve stopnje počaka in ne pošlje pritožbe zoper sklep sodišču druge stopnje, dokler ne odloči o predlogu za dopolnitev sklepa in se ne izteče rok za pritožbo zoper ta sklep. Če se zoper sklep o dopolnitvi sklepa vloži pritožba, se ta pritožba skupaj s pritožbo zoper prvotni sklep pošlje sodišču druge stopnje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in obe pritožbi hkrati poslalo višjemu sodišču, nasprotne pritožbene navedbe zato niso utemeljene.

9. Ker pa je bilo treba iz zgoraj navedenih razlogov pritožbi tožeče stranke zoper sklep z dne 25. 5. 2017 delno ugoditi in sicer v delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo zoper prvo toženko, je pritožbeno sodišče delno razveljavilo tudi dopolnilni sklep in sicer v delu, v katerem je bilo tožeči stranki naloženo, da je dolžna pravdne stroške v višini 1.140,04 EUR povrniti prvo toženki (I. točka izreka dopolnilnega sklepa). Sodišče prve stopnje je namreč o stroških postopka odločilo na podlagi načela uspeha, zaradi zgoraj navedene delne razveljavitve sklepa, pa še ni znano, kakšen bo končni uspeh tožeče stranke v razmerju do prvo toženke (3. točka 365. člena ZPP).

10. V preostalem delu je pritožbo tožeče stranke zoper dopolnilni sklep zavrnilo in v nerazveljavljenem delu (II. točka izreka) pustilo dopolnilni sklep v veljavi.

11. Do povrnitve stroškov pritožbenega postopka tožeča stranka v zvezi z neuspelim delom pritožbe ni upravičena; v delu, v katerem pa je s pritožbo uspela, je odločitev o njenih stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).