Jedro

Če je osnova za zahtevek delnica, pa čeprav temelji tudi na delu neizplačanih plač, katerih višina ni sporna, je to spor iz vrednostnega papirja (obligacijsko pravno razmerje) ne pa individualni delovni spor.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

Tožeča stranka je proti toženi stranki vložila tožbo zaradi plačila 3.002,40 DEM v tolarski protivrednosti s pripadki pri Temeljnem sodišču. To sodišče se je s sklepom opr. št. ... z dne 18.11.1993 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Sodišču združenega dela. Menilo je, da gre za uveljavljanje pravic iz dela, saj so bile delnice tožeče stranke plačane iz dela neizplačanega osebnega dohodka. Če pa gre za uveljavljanje pravice iz dela, pa je za odločanje v tovrstnem sporu stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje v sporih glede pravic iz dela.

Delovno sodišče, ki deluje od 13.5.1994 namesto Sodišča združenega dela na podlagi določb prvega in drugega odstavka 63. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, 19/94), z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je sprožilo spor o pristojnosti. Ugotovilo je, da gre v spornem primeru za obligacijsko pravno razmerje iz vrednostnega papirja, za katerega reševanje delovna sodišča niso pristojna. Zato je predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi kot stvarno in krajevno pristojno sodišče v tej sporni zadevi Okrajno sodišče. Predlog je utemeljen.

Po določbi 2. točke 4. člena ZDSS so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu. Pogodba o vpisu in nakupu internih delnic z dne 17.10.1990, ki je bila z dodatkom št. 1 (brez vidnega datuma) spremenjena tako, da so bile interne delnice spremenjene v obveznice, pa ne ureja več niti premoženjskih niti drugih posamičnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Kot je možno ugotoviti iz tožbi priloženih listin, višina plače oziroma njen del, ki je bil sprva namenjen nakupu internih delnic, nato pa spremenjen v obveznice, očitno sploh ni sporen, pač pa je sporno samo izplačilo obveznosti, ki jih je tožena stranka sprejela na podlagi izdanih obveznic. Zato kljub temu, da naj bi sporne pogodbe imele osnovo v zakonu o izplačilu osebnih dohodkov, sredstev za neposredno skupno porabo in sredstev za prehrano delavcev med delom (Uradni list SFRJ, št. 37/90 in 84/90), v tem primeru ni mogoče govoriti o premoženjskih oziroma drugih pravicah iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Obveznice so vrednostni papir, za katerega vse pogoje določa zakon o vrednostnih papirjih (ZVP - Uradni list SFRJ, št. 64/89, 29/90 ter Uradni list RS, 30/93 in 6/94), in ki pomeni obligacijskopravno razmerje. Zato spor, ki izvira iz predloženih listin, ne more biti individualni delovni spor, ampak je spor iz civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama. Za odločanje v takem sporu pa je stvarno pristojno sodišče, ki odloča v civilnih sporih, ne pa specializirano delovno sodišče, ki je pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih.

Zato je ob upoštevanju določb 22. in 23. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) in določb II/1. točke 99. člena in prvega odstavka 114. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94) Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrajno sodišče. Določbe bivših zveznih predpisov je sodišče uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije po določbi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).