Jedro

Sodišče je tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj v konkretnem primeru tožnica s tožbo izpodbija pojasnilo UE Radovljica št. 210-55/2020-26 z dne 23. 10. 2020, s katerima je UE le odgovorila na tožničine poizvedba glede postopka ugotavljanja tožničinega stalnega prebivališča, kar glede na zgoraj citirane določbe ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z izpodbijanim dopisom tožeče stranke po presoji sodišča ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice niti ne gre za akt, izdan v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa (2. in 5. člen ZUS-1), zato izpodbijanega odgovora tožene stranke z dne 23. 10. 2020 ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z dopisom št. 210-55/2020-26 z dne 23. 10. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijani dopis) je Upravna enota Radovljica (v nadaljevanju: tožena stranka) tožnici odgovorila na njen dopis z dne 20. 10. 2020 in ji pojasnila konkretno postopanje v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča tožeče stranke. Pojasnila ji je, da v okviru ugotavljanja dejanskega stanja organ zasliši tudi priče, pri zaslišanju katerih je kot stranka lahko navzoča ali pa se izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik izreče o vseh okoliščinah in dejstvih. Pojasnjeno ji je tudi bilo, da se v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča ugotavlja trenutno dejansko bivanje posameznika.

2. Tožnica se z navedenim odgovorom ne strinja. Meni, da gre s strani odgovornih oseb UE Radovljica in vodje oddelka za upravno notranje zadeve za nezakonito in nedopustno vodenje postopka ugotavljanja njenega stalnega prebivališča in izdaje izpodbijanega dopisa. Sodišču predlaga, da toženi stranki naloži ustavitev vseh postopkov v zvezi z ugotavljanjem njenega stalnega prebivališča, dokler ne bo rešena njena tožba v zvezi z delitvijo skupnega premoženja z zadevi I 121/2019. 3. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča tožnice odločba še ni bila izdana niti ni bil izdan noben drug upravni akt, s katerim bi bil postopek končan. Odgovarja tudi vsebinsko na tožbene ugovore.

4. V nadaljevanju je pripravljalno vlogo podala tudi tožnica.

5. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

6. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjene določene temeljne procesne predpostavke, ki jih ZUS-1 določa v prvem odstavku 36. člena in na obstoj katerih pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če niso izpolnjene, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena ZUS-1). Ena izmed predpostavk, ki mora biti podana, da sodišče obravnava zadevo po vsebini je, da se s tožbo izpodbija akt, ki je upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka). Glede na izrecno določbo 2. člena ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Izpodbijajo se lahko tisti dokončni upravni akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi in tretji odstavek 2. člena ZUS-1).

7. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj v konkretnem primeru tožnica s tožbo izpodbija pojasnilo UE, s katerima je UE le odgovorila na tožničine poizvedba glede postopka ugotavljanja tožničinega stalnega prebivališča, kar ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z izpodbijanim dopisom tožeče stranke po presoji sodišča ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice niti ne gre za akt, izdan v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa (2. in 5. člen ZUS-1), zato izpodbijanega odgovora tožene stranke ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.

8. Hkrati sodišče pudarja, da je skladno s petim odstavkom 17. člena ZUS-1, ki določa, da je lahko toženec le država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, štelo, da je v konkretnem primeru tožena stranka organ, ki je izdal izpodbijani odgovor. Pri tem je povsem irelevantno, da so v upravnem postopku pod dopisi in odločbami podpisane fizične osebe, saj so podpisane kot predstojniki organov ali kot osebe, ki so pooblaščene za vodenje postopkov in/ali odločanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku ali pa so fizične osebe v upravnem postopku odločevalci kot nosilci javnih pooblastil ali kot izvajalci javnih služb.