Jedro

Na zaključek, da tožničin prednik oziroma tožnica ni pridobila lastninske pravice niti na podlagi priposestvovanja niti na podlagi pravnega posla, ne vpliva dejstvo, da je bil tekom tega pravdnega postopka izdan sklep o zaznambi spora. Zaznamba spora ima učinke samo, če je v zemljiško knjigo vpisana. Izostanek njenega vpisa pa nima učinkov, ne glede na to v čigavi sferi je okoliščina, da do vpisa ni prišlo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 317,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da se ugotovi, da je lastnica parcele št. 385/107 k.o. ... do 28/48 in je toženec dolžan za takšno vknjižbo njene lastninske pravice izstaviti ustrezno listino. Zaradi umika tožbe z drugimi zahtevki je postopek v tem delu ustavilo in odločilo o ostroških pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pritožbo tožene stranke pa zavrglo ter odločilo o pritožbenih stroških.

3. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka pravočasno vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je vložila tožbo ravno zato, ker niti L. B. niti tožnica svoje lastninske pravice nista mogla vpisati v zemljiško knjigo. Tožnica je podedovala lastninsko upravičenje, ker L. B. za časa svojega življenja lastninske pravice na nepremičnini (še) ni pridobil. Svojo terjatev je pravočasno in pravilno zavarovala z začasno odredbo in zaznambo spora. Da je toženec nepremičnino kljub začasni odredbi in zaznambi spora odtujil, ni tožničina krivda in na toženčevo ravnanje z ničemer ni mogla vplivati. Če bi sodišče upoštevalo začasno odredbo in zaznambo spora, ne bi bilo razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka. Zaznamba spora ima učinek javne objave pravnega dejstva, ki se zaznamuje. Da sodišče začasne odredbe in zaznambe spora ni vpisalo v zemljiško knjigo, ni krivda tožnice. Dejstvo pa je, da sta bila ta dva sklepa izdana in sta postala pravnomočna, še preden je toženec z nepremičnino razpolagal. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe oziroma njeno spremembo.

4. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), se v skladu z drugim odstavkom 130. člena ZPP-D postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, torej po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP) neupoštevajoč omenjeno novelo.

5. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlagala, naj jo Vrhovno sodišče zavrne, ker tožnica ni priložila novega pooblastila za revizijo. Podrejeno je predlagala zavrnitev revizije, ker ni utemeljena.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Za vložitev revizije kot izrednega pravnega sredstva mora odvetnik predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP). Pooblaščenka tožnice reviziji ni predložila novega pooblastila, zato jo je sodišče v skladu z drugim odstavkom 98. člena ZPP pozvalo, da to stori v naknadnem roku. Ker je to storila, (novo pooblastilo je v prilogi A68), ni bilo pogojev za njeno zavrženje, kar primarno predlaga toženec v odgovoru na revizijo.

8. Sodišči prve in druge stopnje sta tožnici izčrpno pojasnili, zakaj njen tožbeni zahtevek ni utemeljen. Na zaključek, da tožničin prednik oziroma tožnica ni pridobila lastninske pravice niti na podlagi priposestvovanja (ker priposestvovanje v času, ko je bila nepremičnina družbena lastnina, ni bilo mogoče, priposestvovalna doba neupoštevajoč ta čas pa ni potekla) niti na podlagi pravnega posla (ker ni bilo vpisa v zemljiško knjigo), ne vpliva dejstvo, ki ga tožnica v reviziji večkrat izpostavlja, namreč da sta bila tekom tega pravdnega postopka izdana začasna odredba in sklep o zaznambi spora. Z začasno odredbo je bilo tožencu pod pretnjo denarne kazni prepovedano, da na parceli stori karkoli, kar bi povzročilo škodo tožeči stranki ter da karkoli spremeni na njej, sicer lahko tožeča stranka vzpostavi prejšnje stanje. V njej ni bilo odrejeno, da se začasna odredba vpiše v zemljiško knjigo niti zakon ne predvideva za takšno začasno odredbo vpisa v zemljiško knjigo (3. točka prvega odstavka 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Drugače je sicer z zaznambo spora, vendar pa ima ta učinke samo, če je v zemljiško knjigo vpisana (80. člen Zakona o zemljiški knjigi). Izostanek njenega vpisa pa nima učinkov, ne glede na to v čigavi sferi je okoliščina, da do vpisa ni prišlo. Tako v reviziji poudarjena nekrivda tožnice in dejstvo, da je bil sklep o zaznambi spora izdan in pravnomočen pred toženčevim razpolaganjem z nepremičnino, na odločitev v tem sporu ne vpliva.

9. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da revizija ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, niti razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi 378. člena ZPP jo je zato zavrnilo.

10. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožnica z revizijo ni uspela, mora tožencu povrniti njegove potrebne stroške revizijskega postopka, ki obsegajo stroške sestave odgovora na revizijo (600 odvetniških točk, v to storitev pa sta zajeta tudi posvetovanje pooblaščenca s stranko in obvestilo stranki), sodne takse zanj (450 taksnih točk) in 2 % materialnih stroškov.