Jedro

Po določilu 5. odstavka ZZP lahko tudi revizijski organ v postopku revidiranja lastninskega preoblikovanja zahteva revidiranje letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini oziroma medsebojnega poslovanja domače in povezane družbe. Stroški, ki nastanejo s tem revidiranjem, pa niso stroški upravnega postopka, pač pa so stroški, ki so konkretno nastali tožeči stranki v zvezi s pribavo dokumentacije, ki jo je morala zagotoviti na podlagi materialnopravnih predpisov. Namreč, kontrola lastninskega preoblikovanja se opravi na podlagi dokumentacije, ki jo mora podjetje zagotoviti po finančnih in računovodskih predpisih. Konkretno obveznost določa Uredba o načinu izvedbe postopkov revizije, izdana na podlagi 49. člena ZLPP. Med dokumentacijo, o kateri govori navedena uredba v 4. členu, spadajo po petem odstavku 31.a člena ZZP tudi revidirani letni računovodski izkazi povezanih družb v tujini, kot je že navedeno. To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna predložiti revizijskemu organu, poleg ostale dokumentacije, tudi revidirana poročila letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini. Stroški za pridobitev revizijskega poročila so tedaj stroški, ki bremenijo tožečo stranko, enako, kot to velja za ostalo obvezno dokumentacijo v zvezi z njenim poslovanjem.

Izrek

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožena stranka je s spodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke proti sklepu prvostopnega organa, s katerim je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke, da se ji povrnejo stroški revidiranja dveh njenih povezanih družb v Avstriji.

Proti tej odločbi vlaga tožeča stranka tožbo zaradi kršitve materialnega in procesnega zakona ter predlaga odpravo spodbijane odločbe in ugotovitev, da je tožena stranka dolžna plačati vse stroške revizije.

Tožba ni utemeljena.

Po določilu petega odstavka Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Ur. list RS, št. 13/93, 66/93 in 7/94) lahko tudi revizijski organ v postopku revidiranja lastninskega preoblikovanja zahteva revidiranje letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini oziroma medsebojnega poslovanja domače in povezane družbe. Stroški, ki nastanejo s tem revidiranjem, pa niso stroški upravnega postopka, pač pa so stroški, ki so konkretno nastali tožeči stranki v zvezi s pribavo dokumentacije, ki jo je morala zagotoviti na podlagi materialnopravnih predpisov. Namreč, kontrola lastninskega preoblikovanja se opravi na podlagi dokumentacije, ki jo mora podjetje zagotoviti po finančnih in računovodskih predpisih. Konkretno obveznost določa Uredba o načinu izvedbe postopkov revizije (Ur. list RS, št. 9/93), izdana na podlagi 49. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Med dokumentacijo, o kateri govori navedena uredba v 4. členu, spadajo po petem odstavku 31.a člena Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju tudi revidirani letni računovodski izkazi povezanih družb v tujini, kot je že navedeno. To pomeni, da je bila tožeča stranka dolžna predložiti revizijskemu organu, poleg ostale dokumentacije, tudi revidirana poročila letnih računovodskih izkazov povezanih družb v tujini. Stroški za pridobitev revizijskega poročila so tedaj stroški, ki bremenijo tožečo stranko, enako, kot to velja za ostalo obvezno dokumentacijo v zvezi z njenim poslovanjem.

Prav ima tožeča stranka, da je novela Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Ur. list RS, št. 7/94) z določbo o zagotovitvi revidiranih izkazov povezanih družb v tujini pričela veljati 17.3.1994, medtem ko se nanašajo zahtevane revizije na računovodske izkaze za čas pred tem, na 1993 leto. Toda to ne pomeni retroaktivne veljave navedene zakonske določbe, saj se zahteva oprava določenega dejanja - namreč revizija zaradi ugotovitve pravilnosti poslovanja v preteklosti - v času po uveljavitvi zakona. Ugotavljanje nezakonitosti in eventualne kršitve predpisov v preteklosti pa ne pomeni uveljavljanje zakona za nazaj.

Glede na tako stanje stvari in, ko tudi sicer ni bilo ugotoviti kršitev iz drugega odstavka 40. člena Zakona o upravnih sporih, ki se ugotavljajo po uradni dolžnosti, je bilo treba tožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno.