Jedro

Izločitveni zahtevek po 32. členu ZD (praviloma) ni mogoč le na posamezni stvari iz zapuščine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem J. Z. spada še polovica nepremičnine z ID znakom 000 k.o. X, za dediče razglasilo J. K. do 3/9-in, J. Z. do 4/9-in in A. Z. do 2/9-in ter odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise.

2. Zoper sklep se pritožuje dedič J. K. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, ki naj razpiše zapuščinsko obravnavo in dediču omogoči uveljavljanje izločitvenega zahtevka po 32. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Sodišče je izdalo dodatni sklep o dedovanju, ne da bi razpisalo zapuščinsko obravnavo in je bila dediču odvzeta možnost, da uveljavlja zahtevke, ki jih ima na podlagi ZD. Iz predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je jasno razvidno, da je nameraval v primeru, če ne bi prišlo do dogovora z ostalimi dediči, uveljavljati zahtevek iz 32. člena ZD. Nesprejemljivo je dedovanje po solastniških deležih, kot je odločilo sodišče, saj je dedič oziroma njegov pravni prednik, katerega naslednik je dedič, popolnoma spremenil nepremičnino, ki zato ne more biti predmet dedovanja po zapustniku v tem postopku. S tem premoženjem je gospodaril F. Z. in nato D. Z. (premoženje se je bistveno povečalo v času njunega gospodarjenja – hiša je bila preurejena, dozidana, ne gre več za isto hišo). Podani so pogoji za uveljavljanje zahtevka po 32. členu ZD, kar bi sodišče glede na jasen predlog dediča moralo upoštevati in razpisati zapuščinsko obravnavo.

3. Dediči A. Z., J. Z. in M. S. so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev. Navedbe dediča J. K. ne nudijo podlage za uveljavljanje izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD, za katerega tudi sicer nima pravne podlage in je v celoti neutemeljen. Pravna prednika dediča J. K., F. Z. in D. Z. nista postala na nobeni pravni podlagi lastnika polovice nepremičnine in tudi nista upravičena do izločitve te nepremičnine iz zapuščine po pokojnem J. Z. na podlagi 32. člena ZD.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku po pokojnem J. Z. se je našlo dodatno nepremično premoženje. V skladu z določbo 221. člena ZD je zato sodišče prve stopnje pravilno, brez razpisa zapuščinske obravnave, premoženje razdelilo na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju (1) in ob upoštevanju zapuščinskih postopkov po umrlih prvotnih dedičih.

6. Nosilni razlog pritožbe, s katerim pritožnik izpodbija pravilnost odločitve je, da bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa razpisati zapuščinsko obravnavo in mu omogočiti uveljavljanje zahtevka po 32. členu ZD.

7. Po določbi 32. člena ZD imajo zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež.

8. Pritožnik je dedič po pokojnem očetu F. Z. (sinu zapustnika, dediču na podlagi sklepa o dedovanju D 29/91) umrlem 25. 1. 2009 (2) in brata D. Z., umrlega 30. 10. 2010 (3).

9. Pritožnik, ki je sam predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, v predlogu 3. 1. 2012 ni podal trditev, ki bi nudile podlago za uporabo 32. člena ZD. Navajal je, da je s celotno domačijo in drugimi poslopji v celoti gospodaril njegov oče F. Z., nato D. Z. in da je bila hiša preurejena, dozidana, da ne gre več za hišo, kakršna je bila prej in zato ne more biti predmet dedovanja. Še več, postavil ni nobenega zahtevka, temveč je le navajal, da bo v primeru, da bodo ostali dediči vztrajali, da so tudi sami dediči solastniškega deleža parc. št. 288/6 k.o. X, uveljavljal izločitev v skladu z zakonskimi določili. Ne drži torej pritožnikova trditev, da je podal povsem jasen predlog za izločitev iz zapustnikovega premoženja na podlagi 32. člena ZD. Neupravičeno sodišču prve stopnje zato očita, da mu je zato, ker ni razpisalo zapuščinske obravnave onemogočilo uveljavljanje zahtevka po 32. členu ZD.

10. Ustrezne trditvene podlage za uporabo 32. člena ZD pa pritožnik ne poda niti v pritožbi. Pritožnik, ki upravičenje do izločitve iz zapustnikovega premoženja izvaja iz upravičenj svojih prednikov, v pritožbi vztraja, da je bila zaradi vlaganj njegovih pravnih prednikov sporna nepremičnina spremenjena (hiša je preurejena in dozidana). Ne trdi, da je njegov prednik (oče) v zapuščinskem postopku po svojem očetu oziroma kasneje njegov sin (brat pritožnika) uveljavljal izločitveni zahtevek. Ne navaja, da sta njegova pravna prednika živela skupaj z zapustnikom in tudi ne, da sta s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače prispevala k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Izločitveni zahtevek po 32. členu ZD pa (praviloma) tudi ni mogoč le na posamezni stvari iz zapuščine, kot se zavzema pritožnik (zahteva, da se izloči iz zapuščine polovica parc. št. 288/6 k.o. X).

11. Niso podani pogoji za obravnavanje izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD. Pritožbene trditve niso utemeljene in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

12. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), odgovor ni bistveno prispeval k odločitvi o pritožbi (155. člen ZPP), zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

(1) S sklepom o dedovanju Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Brežicah, D 29/91 z dne 28. 2. 1991 sta bila za dediča po pokojnem J. Z. (rojenem 3. 1. 1899) razglašena njegova sinova J. Z. in F. Z. vsak do ½ zapuščine.

(2) Po njem je tekel zapuščinski postopek D 73/2009. (3) Po njem je tekel zapuščinski postopek D 369/2010.