Jedro

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo nepopolno, ker je vprašanje, ali je rastlina konoplja (kanabis), ki jo je obtoženec dal drugemu v uživanje in ki jo je hranil za prodajo, presojalo zgolj na podlagi razmerja kanabinoidnih komponent v rastlini, ne pa tudi ali je šlo v konkretnem primeru za takšno količino konoplje, da bi bilo možno iz nje pripraviti ekstrakt z dovolj visoko vrednostjo THC (tetrahidrokanabinola).

Izrek

Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo obt. R.C. oprostilo obtožbe dveh kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odst. 196. člena KZ, odločilo, da se obtožencu zasežena konoplja vzame, glede stroškov kazenskega postopka pa izreklo, da obremenjujejo proračun (1. odst. 96. člena ZKP).

Proti navedeni sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Višja državna tožilka je na seji enako kot v pisnem mnenju predlagala naj višje sodišče ugodi utemeljeni pritožbi državne tožilke.

Pritožba je utemeljena.

Odločilni argument za izrek oprostilne sodbe je bila ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil količnik THC (tetrahidrokanabinol) v preiskovanih vzorcih manjši od 1; predmet kaznivega dejanja je bila torej vlaknena konoplja s slabšim ali nikakršnim učinkom pri kajenju, zaradi česar po oceni sodišča prve stopnje v tem primeru naj ne bi šlo za mamilo v smislu Odločbe o seznamu mamil (Ur. l. RS 5/98).

Višje sodišče deli mnenje s pritožnikovo oceno, da izpodbijana sodba temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Po citirani odločbi o seznamu mamil so proglašeni za mamilo rastlina konoplja (kanabis) in njeni produkti (smola kanabisa, ekstrakti in tinkture kanabisa). Vsaka rastlina konoplje - kanabisa vsebuje psihoaktivne snovi, zato je vsaka taka rastlina tudi predmet kaznivega dejanja. Če se uživajo le posušeni in neakstrahirani cvetovi in listi rastline konoplje, ta učinkuje kot mamilo le, če je razmerje kanabinoidnih komponent večji od 1, v nasprotnem primeru, če je to razmerje enako 1 ali če je manjše od 1, pa je kaznivo dejanje podano le, če gre za takšno količino konoplje, da je iz nje možno pripraviti ekstrakt z dovolj visoko vrednostjo THC. Vprašanje, ali rastlina konoplja, ki je predmet kaznivega dejanja, predstavlja mamilo, torej ni odvisno le od razmerja kanabinoidnih komponent v njej, temveč tudi od količine konoplje, ki je predmet kaznivega dejanja, oziroma od tega, ali je iz nje možno pripraviti ekstrakt z dovolj visoko vsebnostjo THC. Enako stališče je višje sodišče v Ljubljani zavzelo že v svoji odločbi z dne 7.10.1998, opr. št. I Kp 540/98. Glede na navedeno je torej mogoče ugotoviti, da je bistvena pomanjkljivost izpodbijane sodbe v tem, da je sodišče prve stopnje vprašanje, ali zasežena konoplja predstavlja mamilo, presojalo zgolj na podlagi količnika THC v vzorcih, ki je bil manjši od 1, ne da bi hkrati odgovorilo tudi na vprašanje, ali je šlo v konkretnem primeru za takšno količino konoplje, da bi bilo možno iz nje pripraviti ekstrakt z dovolj visoko vrednostjo THC. Zato je višje sodišče pritožbi državne tožilke, ki opozarja na ta problem, pritrdilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.

V ponovljenem postopku bo potrebno z dopolnitvijo izvedenskega mnenja dejansko stanje razčistiti tudi v nakazani smeri. Če se bo po dopolnitvi dokaznega postopka pokazalo, da zasežena konpolja ni mamilo, bo moralo sodišče prve stopnje tudi oceniti, ali ni morda obdolženec s tem, ko je takšno konopljo izročil drugemu v uživanje oziroma jo hranil z namenom prodaje, storil kaznivo dejanje neprimernega poskusa kaznivega dejanja po 1. odst. 196. člena oziroma 1. odst. 197. člena KZ.