Jedro

V primeru posredne in neposredne posesti na isti stvari je v razmerju posestnikov navzven (do tretjih) inštitut posesti enoten. Posest je ena sama in daje varstvo obema v enakem obsegu, tako se lahko tudi posredni posestnik sklicuje na škodo, ki nastaja ali grozi neposrednemu posestniku. Namen rabe in uživanja stanovanja je z odklopom vode kot osnovne življenjske dobrine izničen za oba - da gre za težko nadomestljivo škodo pa govori stvar sama zase.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero se tožencu naloži, da pri Rižanskem vodovodu v roku 24 ur naroči ponovni priklop na vodovodno omrežje za nepremičnino ID znak del stavbe 0000-122-1 in nepremičnino ID znak del stavbe 0000-122-2.

2.Tožnik z zahtevkom o glavni stvari zahteva vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja z enako izpolnitvijo toženca in še prepoved ponovnega posega v svojo posest nepremičnin z odklopom vode. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo z obrazložitvijo, da je tožnik posredni posestnik in zato težko nadomestljiva škoda zaradi odklopa vode v stanovanjih ne bi nastala njemu.

3.Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni, tako da ugodi predlogu, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da se škoda, ki nastane neposrednemu posestniku, odraža tudi v pravicah in koristih posrednega posestnika. Sam z zahtevanim varstvom ne varuje le interesov podnajemnika, temveč tudi svoje, pri čemer s tem izpolnjuje še svoje obveznosti iz pogodbenega razmerja. Sklicuje se na sklep VSL I Cp 599/2020. Poudarja, da sme sodišče izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi kasneje, v primeru zavrnitve zahtevka o glavni stvari, mogoče vzpostaviti stanje pred izvršitvijo začasne odredbe. To je tožnik za konkretni primer izkazal. Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na sklepa VSL IV Ip 22/2021 in II Cp 1614/2019. V enem sodišče zavrača možnost upnika, da se sklicuje na škodo, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastala (tudi) dolžniku, v drugem pa zavrača možnost sklicevanja na nevarnost nastanka nenadomestljive škode nedoločenemu krogu ljudi.

4.Tožnik še navaja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni opravilo tehtanja neugodnih posledic za upnika in dolžnika ne odgovorilo na vprašanje, ali bi dolžniku nastala z izdajo začasne odredbe le neznatna škoda. Tožnik je o tem podal ustrezne navedbe, o katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

5.Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Zavrača tožnikovo aktivno legitimacijo za motenjski spor, saj na naslovu ne živi in nikoli ni živel, temveč je tja naselil podnajemnika. Toženec je podal soglasje za priklop vode že pred štirinajstimi dnevi, zato ni več pravnega interesa za pritožbo in tožbo.

6.Pritožba je utemeljena.

7.Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku kot posrednemu posestniku odreklo varstvo z izdajo regulacijske začasne odredbe z obrazložitvijo, da bi bil do varstva ob sklicevanju na težko nadomestljivo škodo, kot jo predstavljajo posledice zaprtja dotoka vode v stanovanje, upravičen le neposredni posestnik. Posest ni pravica, temveč neposredna dejanska oblast nad stvarjo (prvi odstavek 24. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ, neposredna posest), kot taka pa izjemoma uživa pravno varstvo, zato da se ohrani raba in uživanje tistemu, na čigar strani je zunanja podoba pravice, in da se prepreči nasilna sprememba obstoječega stanja (samovolja in nedovoljena samopomoč). Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer ne upošteva pravice do posesti in dobrovernosti posestnika (33. člen SPZ). Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (drugi odstavek 24. člena SPZ, posredna posest). V primeru posredne in neposredne posesti na isti stvari je v razmerju posestnikov navzven (do tretjih) inštitut posesti enoten. Posest je ena sama in daje varstvo obema v enakem obsegu, tako se lahko tudi posredni posestnik sklicuje na škodo, ki nastaja ali grozi neposrednemu posestniku. Namen rabe in uživanja stanovanja je z odklopom vode kot osnovne življenjske dobrine izničen za oba - da gre za težko nadomestljivo škodo pa govori stvar sama zase. Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbo tudi glede obstoja alternativnega pogoja za izdajo začasne odredbe, ki je v tehtanju škode, ki bi nastala upniku, če začasna odredba ne bi bila izdana, s škodo, ki bi nastala dolžniku, če bi bila začasna odredba izdana, pa bi se kasneje izkazala za neutemeljeno (3. odstavek 272. člena v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

8.Stališče, da je v primeru varstva posredne posesti dopustno upoštevati tudi škodo, ki nastaja neposrednemu posestniku, je zavzelo sodišče tudi v sklepu VSL I Cp 599/2020, kjer je posrednemu posestniku (najemodajalcu) dalo varstvo zaradi težko nadomestljive škode, ki jo zaradi onemogočene oskrbe z električno energijo trpi neposredni posestnik (najemnik). Na podlagi ene odločbe višjega sodišča sicer ni mogoče govoriti o ustaljeni sodni praksi glede uporabe druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ za primer, ko varstvo zahteva posredni posestnik. Vendar na drugi strani odločbi, na kateri se sklicuje v svoji obrazložitvi sodišče prve stopnje, niti ne rešujeta vprašanja pogojev oziroma obsega varstva posrednega posestnika, ampak odgovarjata, da se upnik ne more sklicevati na škodo, ki grozi dolžniku,

in da škoda, ki je v prikrajšanosti upnika za lov, ni težko nadomestljiva škoda,

ter sta za odločitev v tej zadevi brez pomena.

9.Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ker sodišče druge stopnje izpodbijane odločitve ni moglo spremeniti in samo izdati začasne odredbe, saj bi s tem poseglo v procesne pravice nasprotne stranke. V okviru ponovne presoje predloga bo sodišče prve stopnje lahko upoštevalo tudi eventualno spremenjeno stanje stvari po nastalem motenju, na katero se v odgovoru na pritožbo sklicuje toženec, ki pa na uspeh pritožbenega preizkusa ni moglo vplivati.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

11.Sodišče druge stopnje je določbe ZPP uporabilo na podlagi 15. člena ZIZ.

-------------------------------

1Med inštitutoma posredne in neposredne posesti ni mogoče narediti enostavne vzporednice s položajem posrednega in neposrednega oškodovanca ter s tem povezanima vprašanjema vzročne zveze in pravno priznane škode v odškodninskem pravu.

2Slednja določba sicer terja strožjo ustavno skladno razlago v skladu s pravilom o reverzibilnosti, vendar je tožnik zaenkrat zadostil navedbenemu bremenu pred vzpostavitvijo dvostranskega obravnavanja.

3VSL II Cp 1614/2019

4VSL IV Ip 22/2021

Zveza:

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 24, 24/1, 24/2, 33 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.