Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedena bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana, saj je dejansko obsojenki s tem, ko jo sodišče prve stopnje ni seznanilo s pridobljenimi dokazi in dokumentacijo, kršilo načelo kontradiktornosti.

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojene E.I. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) kazen osem mesecev zapora, ki je bila izrečena obsojeni E.I. s sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju I K 4628/2018 z dne 12. 11. 2018, zaradi neizpolnjevanja nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v splošno korist, izvrši v obsegu neopravljenega dela, to je v obsegu 460 ur, kar predstavlja sedem mesecev in dvanajst dni zapora.

2. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obsojene iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da se preostanek zaporne kazni v višini sedem mesecev in dvajset dni zapora ne izvrši, podrejeno pa, da se napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

4. Zagovornik obsojene uvodoma navaja, da v obravnavani zadevi rok za izpolnitev nalog oziroma opravljanja dela v splošno korist še ni potekel, saj se izteče konec leta 2020. Takšne navedbe zagovornika pa nimajo podlage v podatkih kazenskega spisa iz katerih izhaja, da je sodba Okrajnega sodišča na Ptuju I K 4628/2018 z dne 12. 11. 2018 postala pravnomočna 8. 1. 2019, tako da se je rok za izvršitev dela v splošno korist iztekel dne 8. 1. 2020. 5. Sicer se zagovornik obsojene pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, vendar je iz njegove pritožbe razbrati, da v pretežni meri graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje. Zagovornik namreč v pritožbi niti ne konkretizira katere kršitve iz členov 371 in 372 ZKP uveljavlja, zato pritožbeno sodišče kršitev kazenskega zakona ni moglo preizkusiti. Z navedbo, da obsojenki sodišče prve stopnje ni dalo možnosti predložiti dokaze oziroma se opredeliti do dokazov in dokumentacije, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo in povzelo v razloge napadenega sklepa, s čimer obsojenki ni bila dana možnost izjaviti se o navedenem. Zagovornik trdi, da je sodišče prve stopnje s tem obsojenki kršilo pravico do obrambe in kontradiktornosti postopka, s čimer meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedena bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana, saj je dejansko obsojenki s tem, ko jo sodišče prve stopnje ni seznanilo s pridobljenimi dokazi in dokumentacijo, kršilo načelo kontradiktornosti. Iz podatkov kazenskega spisa namreč ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje obsojenko seznanilo z dokumentacijo, ki jo je v obravnavani zadevi samo pridobilo, in sicer odgovor in končno poročilo Probacijske enote Maribor z dne 10. 12. 2019 in 13. 1. 2020, in ji dalo možnost, da se o navedenem izjasni in morebiti sodišču predloži ustrezne dokaze, na kar opozarja pritožba. Skladno z ustaljeno ustavno sodno prakso Ustavnega sodišča (Up-500/2015) je potrebno določbo 22. člena Ustave razlagati tako, da mora biti strankam dana možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in dokazih, kot tudi o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za odločitev o zadevi. Navedeno pomeni, da je potrebno določbo tretjega odstavka 377. člena ZKP, v povezavi z 22. členom Ustave razlagati tako, da mora sodišče prve stopnje s podatki, ki jih pridobi na podlagi svojih poizvedb, seznaniti stranke in jim omogočiti, da se o njih izjasnijo.

7. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje zagovorniku, da je bila obsojenki v postopku pred sodiščem prve stopnje kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave, in da vpliva te kršitve na zakonitost odločbe ni potrebno izkazati (Up-171/2014 točka 14).

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pretehtati tudi pritožbene navedbe v smeri graje dejanskega stanja, saj se pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno kršitev z njimi ni moglo ukvarjati. Dokaze, ki jih je pridobilo, pa bo moralo pred ponovno odločitvijo, vročiti obsojenki in njenemu zagovorniku in jima s tem omogočiti, da se z njimi seznanita in o njih izjavita pisno.

9. S tem je sklep utemeljen.