Jedro

Izjava, zapisana v uradnem zaznamku, ne more nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaz, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev glede krivde obdolženca za storitev očitanega kaznivega dejanja. Ravno to pa je primer v obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje, mimo vsebine zapisnika o zaslišanju priče, zaključek o odločilnem dejstvu, oprlo na uradni zaznamek z njeno izjavo, dano policistom. Takšen obid zakona pa pritožba utemeljeno problematizira, še zlasti pa v primeru, ko gre za izjavo privilegirane priče, dane policistom (v konkretnem primeru pa je bila ta izjava celo pravnomočno izločena iz spisa).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne drugemu sodniku sodišča prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega Č. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po prvem v zvezi s tretjim odstavkom 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodišče prve stopnje je obdolžencu izreklo še stransko kazen prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega leta ter mu v izrečeno stransko kazen vštelo čas, v katerem je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, to je čas od 28. 6. 2012 dalje do vračila. Oba oškodovanca, M. P. in Zavarovalnica ... sta bila s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo. Obdolženec je bil obsojen na plačilo stroškov kazenskega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom in tudi na plačilo sodne takse, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe ter na povrnitev potrebnih izdatkov oškodovanca.

2. Z isto sodbo je bila zavrnjena obtožba zoper obdolženca, in sicer zaradi storitve kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, po prvem odstavku 328. člena Kazenskega zakonika. Sodišče je ugotovilo, da je kazenski pregon za to kaznivo dejanje zastaral, sicer pa ta odločitev pritožbeno ni problematizirana.

3. Zoper obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil obdolženčev zagovornik. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob aktualnem obtožbenem očitku, je moralo sodišče prve stopnje (med drugim) dati tudi odgovor na vprašanje, ali drži, da je obdolženec motorno vozilo v cestnem prometu vozil pod vplivom alkohola. Sodišče prve stopnje je na to vprašanje odgovorilo afirmativno in se pri tem oprlo na: - uradno izmerjeno koncentracijo alkohola v krvi v času odvzema vzorca telesnih tekočin obdolžencu in - glede časa uživanja alkohola (pred ali po nesreči), na izjavo obdolženčeve žene, dano policistom v predkazenskem postopku.

6. Ob tem, ko opiranje sodišča prve stopnje na ugotovitve izvedenca sodne medicine, ki je tolmačil izsledke alkoholimetrične analize, pritožbeno ni problematizirano, se pritožba ne strinja z ugotavljanjem obdolženčeve alkoholiziranosti (časovnih in krajevnih okoliščin opijanja) na izjavi, pridobljeni s strani obdolženčeve žene v predkazenskem postopku. Ta pritožbena polemika je utemeljena in odločitev pritožbenega sodišča opozarja na dve dimenziji postopanja sodišča prve stopnje, ki ne more biti sprejemljivo.

7. Kot prvo pritožbeno sodišče izpostavlja, da je bil uradni zaznamek, ki se je na glavni obravnavi dne 19. 9. 2017 vrnil v spis (s strani državnega tožilca), pravnomočno izločen iz spisa in v zvezi s tem poudarja, da je spoštovanje pravnomočne sodne odločbe eden od temeljnih postulatov pravne države (določilo 2. člena Ustave Republike Slovenije). Pravnomočno sodno odločbo morajo spoštovati vsi, ne le fizične osebe, državni organi, temveč tudi državni tožilec in razume se, da še zlasti tudi sodišče. Sodna odločba mora uživati spoštovanje avtoritete odločitve sodne oblasti, po njej se je posameznik dolžan ravnati.

8. Uradni zaznamek na list. št. 26 spisa je bil pravnomočno izločen. Po določilu tretjega odstavka 83. člena ZKP se pravnomočno izločeni zapisniki in dokazi zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno od drugih spisov in jih ni mogoče pregledovati in ne uporabiti v kazenskem postopku, razen v primeru, določenem v četrtem oziroma v petem odstavku 83. člena ZKP (ko torej predsednik sodišča odloča o zahtevi za izločitev sodnika iz razloga po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP, ko senat odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o glavni stvari, oziroma ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper sodbo, s katero se izpodbija tudi sklep o izločitvi dokazov). Za takšen primer pri vrnitvi izločenega zapisnika v spis, v tej zadevi ni šlo. Tega se je do neke mere zavedalo tudi sodišče prve stopnje, ki je ponovno delno izločilo zapisnik o zaslišanju priče D. K., ki je bil v tem delu že sicer pravnomočno izločen, a se je s tožilčevim posredovanjem vrnil v spis, v posledici česar je prišlo tudi do izločitve takrat razpravljajoče sodnice. Tako kot je sodišče prve stopnje ravnalo glede zapisnika o zaslišanju priče K., pa ni ravnalo tudi glede uradnega zaznamka z izjavo obdolženčeve žene, ki je bil tudi že pravnomočno izločen iz spisa. Torej je na mestu očitek, da je sodišče prve stopnje na relevantno vprašanje (glede časa uživanja alkoholnih pijač) odgovarjalo na podlagi iz spisa pravnomočno izločenega zapisnika oziroma dokaza, kar ni dopustno.

9. Svojevrsten obid zakonske ureditve kazenskega postopka pa je sodišče prve stopnje ubralo tudi s tem, ko je sicer zaslišalo pričo M. Č., a je njeno izpovedbo, ko je ugotavljalo čas konzumiranja alkoholnih pijač na strani obdolženca, pustilo povsem vnemar, zaključek o tem odločilnem dejstvu pa je gradilo na pričini izjavi, dani policistom (ki je, kot je že poudarjeno, bila pravnomočno izločena iz spisa).

10. Sodna praksa1 se je poenotila v stališču, da na izjavo, ki jo dajo občani policistom, ko ti zbirajo obvestila v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 148. člena ZKP, se sodba ne sme opirati. Uradni zaznamki o razgovoru policije z občani predstavljajo prilogo k ovadbi oziroma gradivo, iz katerega naj državni tožilec, za tem pa po zaslišanju obdolženca še preiskovalni sodnik, sklepata o obstoju utemeljenega suma, da je neka oseba storila kaznivo dejanje. Izjava morebitne priče, pridobljena v skladu z določilom 148. člena ZKP, se sme uporabiti za zbiranje nadaljnjih dokazov, za presojo o tem, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za uvedbo preiskave, oziroma za neposredno vložitev obtožnega akta ter za oceno verodostojnosti izjave, ki jo da priča na kasnejšem zaslišanju pred sodiščem. Vsebina uradnega zaznamka se ob izvedbi posameznih preiskovalnih dejanj ali v teku preiskave ″prelije″ v sodne odločitve oziroma odločbe kot rezultat pravilno izvedenih in dovoljenih dokazov. Ti v njih ostanejo in se pod določenimi pogoji in za določen namen smejo uporabiti tudi na glavni obravnavi. Ne more pa izjava, zapisana v uradnem zaznamku, nadomestiti izpovedbe priče v kazenskem postopku in na tak način predstavljati dokaz, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev glede krivde obdolženca za storitev očitanega kaznivega dejanja. Ravno to pa je primer v obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje, mimo vsebine zapisnika o zaslišanju priče M. Č., zaključek o odločilnem dejstvu, oprlo na uradni zaznamek z njeno izjavo, dano policistom. Takšen obid zakona pa pritožba utemeljeno problematizira, še zlasti pa v primeru, ko gre za izjavo privilegirane priče, dane policistom.

11. Razen te pritožbeno uveljavljane procesne kršitve, ko je opiranje na pravnomočno izločene dokaze, v nadaljevanju pa tudi ignoriranje izpovedbe priče, neopredelitev do te izpovedbe, na drugi strani pa opiranje na uradni zaznamek, vplivalo na pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijane sodbe, pa pritožbeno sodišče izpostavlja še naslednjo procesno kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko je sodišče prve stopnje podalo nasprotujoče si razloge, oziroma popolnoma nejasne razloge glede odločilnih dejstev, zlasti v delu: - ko je podalo dokazno oceno na glavni obravnavi izvedenih dokazov in dokaze, katerim je sledilo, ocenjevalo kot smele (torej kot drzne, pogumne), - ko je priči verjelo zato, ker je uradna oseba, - ko je zapisalo, da določenim pričam najbolj verjame (točka 12 izpodbijane sodbe), - ko je zapisalo, da določena dejstva sodišče zgolj predvideva (točka 12 izpodbijane sodbe), - ko je kljub jasnosti določenega dejstva (že na prvi pogled, kot se je izrazilo sodišče), to dejstvo raziskovalo še s kar tremi izvedenci, - ko je (točka 17 izpodbijane sodbe) sprva kot bolj verjetno zaključilo, da je obdolženec pil na praznovanju rojstnega dne, v nadaljevanju pa v isti točki to štelo kot gotovo in dodalo, da pa se je verjetno opil še, ko je šel z znancem na pijačo, - ko je zavzelo stališče, da sta pri obdolžencu podani obe (intelektualna in voluntaristična) sestavini psihološkega pogoja neprištevnosti, zaključilo pa, da je bil obdolženec tempore criminis prišteven, - po drugi strani pa zaključilo, da dopušča možnost, da se obdolženec ravno glede na alkoholiziranost ni zavedal možnosti nastanka hujše posledice in da je tako v odnosu do lahke telesne poškodbe ravnal malomarno, - ko je kot obteževalno okoliščino štelo znak kaznivega dejanja namreč, da je poškodbena posledica, verjetno lahka telesna poškodba, tudi nastala.

12. Ob ugotovitvi teh procesnih kršitev, zaradi katerih sodba sodišča prve stopnje ni mogla prestati pritožbenega preizkusa, je moralo pritožbeno sodišče sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje znova izvesti pravno relevantne dokaze, jih po zaključku glavne obravnave podvreči dokazni osebi v smislu določila drugega odstavka 355. člena ZKP, ko bo moralo vestno pretehtati vsak dokaz zase in vsak dokaz v zvezi z drugimi dokazi in nato presoditi, ali je neko dejstvo dokazano ali ne. Sklepanje sodišča prve stopnje, da je neko dejstvo dokazano ali ni dokazano pa bo moralo temeljiti na kritični, logični in življenjsko izkustveni presoji dokazov, ki jo bo moralo sodišče tudi argumentirano obrazložiti. Pri odločanju o tem, katere dokaze bo izvedlo bo moralo izhajati iz okvirov, ki jih v zvezi z izvedbo dokaznega postopka daje procesni zakon, kot je zgoraj izpostavljeno. Drugi napotki, glede na obrazložitev razlogov za razveljavitev izpodbijane sodbe tako po sodbi pritožbenega sodišča niso potrebni. Pritožbeno sodišče je uporabilo pooblastilo iz četrtega odstavka 392. člena ZKP in odredilo, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom sodišča prve stopnje.

13. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu prvega in četrtega odstavka 392. člena ZKP.

1 Glej denimo sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 65/2005, I Ips 36/2002 in I Ips 201/1999.