Jedro

Organ za BPP je po prejemu tožničine prošnje za BPP ugotovil, da je ta nepopolna oziroma pomanjkljiva in jo je pozval na njeno dopolnitev (s konkretnimi napotki, na kakšen način mora vlogo dopolniti) in ji dal za to rok 15 dni od prejema sklepa. Ker tožnica svoje vloge ni dopolnila v danem roku, kot ji je bilo naloženo, je tudi po presoji sodišča organ za BPP mogel njeno vlogo zavreči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) zavrgel tožničino prošnjo z dne 18. 10. 2019 za dodelitev BPP. V obrazložitvi je navedel, da je prejel prošnjo tožnice za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaradi ugotavljanja invalidnosti in invalidske pokojnine, ki se obravnava na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani na prvi stopnji pod opr. št. XII Ps 1062/2019. Ker tožničina prošnja ni bila popolna, jo je organ s sklepom z dne 22. 10. 2019 pozval na ustrezno dopolnitev vloge z opozorilom po 67. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnici je bil sklep vročen 25. 10. 2019. Ker tožnica vloge ni dopolnila v celoti, kot je bila pozvana, ni pa predložila potrdila o stalnem oziroma začasnem bivališču, izpiskov banke zanjo in za moža ter plačilnih list za moža je organ njeno prošnjo zavrgel (drugi odstavek 67. člena ZUP).

2. Tožnica je v tožbi navedla, da ni mogla poslati zahtevanih dokumentov, ker je bila bolna, zdaj je predvidena njena operacija. Misli, da ni sporno, da že leta živi v Srbiji, ker je vedno poslala prošnjo za invalidsko pokojnino iz Srbije. Po uradni dolžnosti je možno preveriti, da prebivališča v Sloveniji nima. Tožnica je še navedla, da nima v lasti nobene nepremičnine, hiša, v kateri živijo, je last njenega moža in je v slabem stanju, nimajo pa denarja za obnovo. Izjavila je tudi, da nima nobenega dohodka, premičnin, avta. Odločitev je nezakonita, ker ji BPP pripada. Potrdil pa ni mogla prevesti, ker je prevod drag. Ker so ji bile kršene pravice, je predlagala sodišču, da tožbi ugodi in sklep odpravi.

3. Toženka je poslala spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa o zavrženju tožničine prošnje za BPP. Organ se je pri tem oprl na 67. člen ZUP v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 34. člena ZBPP (po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP, če zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, po tretjem odstavku istega člena organ odloči o vprašanjih postopka s sklepom).

6. Člen 67 ZUP predpisuje postopanje organa v zvezi z nepopolnimi ali nerazumljivimi vlogami in sicer mora organ v takem primeru v roku petih delovnih dni od vložnika zahtevati odpravo njenih pomanjkljivosti in mu za to določi rok (prvi odstavek); če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ vlogo s sklepom zavrže (drugi odstavek).

7. Na zgoraj opisan način je postopal tudi organ za BPP. Ko je po prejemu tožničine prošnje za BPP ugotovil, da je ta nepopolna oziroma pomanjkljiva, jo je pozval na njeno dopolnitev (s konkretnimi napotki, na kakšen način mora vlogo dopolniti) in ji dal za to rok 15 dni od prejema sklepa. Ker tožnica svoje vloge ni dopolnila v danem roku, kot ji je bilo naloženo, je tudi po presoji sodišča organ za BPP mogel njeno vlogo zavreči. 8. Tožnica ne ugovarja, da vloge ni dopolnila z vsemi zahtevanimi podatki, temveč, da je ni mogla ustrezno dopolniti v danem roku zaradi svoje bolezni (in sedaj napovedane operacije). Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnica po prejemu sklepa na odpravo pomanjkljivosti vloge in pred izdajo izpodbijanega sklepa organu sporočila, da vloge ne more dopolniti in zakaj ne, oziroma da bi zaprosila organ za podaljšanje roka za dopolnitev. Ker tega ni storila v upravnem postopku, s tem ugovorom tudi ne more biti uspešna v upravnem sporu. Presojo razloga za neustrezno dopolnitev vloge bi v tem upravnem sporu sodišče lahko opravilo le v primeru, če bi ga tožnica uveljavljala že v upravnem postopku, pa pri tem ne bi bila uspešna in bi menila, da je organ v zvezi s tem odločil nezakonito.

9. Prav tako se sodišče ne more strinjati s tožnico, da bi lahko organ po uradni dolžnosti preveril, da nima prebivališča v Republiki Sloveniji glede na to, da živi v Srbiji. S pozivanjem na predložitev potrdila o stalnem oziroma začasnem prebivališču z navedbo o članih skupnega gospodinjstva je organ za BPP hotel pridobiti (tudi) podatke o članih gospodinjstva, ki živijo s tožnico, ker je od tega odvisno izpolnjevanje finančnega pogoja po 13. in 14. členu ZBPP. Ker pa (kot ni sporno) tožnica ne živi v Sloveniji, temveč v Srbiji, je na strani tožnice, da organu za BPP pošlje zahtevano potrdilo, ki ga mora izdati pristojni organ države, kjer tožnica živi. Upoštevaje tožničino priznanje dejstva, da vloge res ni dopolnila, kot je to od nje terjal poziv, pa sodišče ne more slediti nadaljnji navedbi v tožbi, da je organu poslala vse, kar je od nje zahteval, ker to ne drži. 10. Na drugačno odločitev v zadevi zato tudi ne morejo vplivati navedbe tožnice o šibkem premoženjskem stanju, ker organ presoje o morebitni izpolnjenosti finančnega pogoja za dodelitev BPP sploh ni opravil zaradi (in kljub delni dopolnitvi vloge po pozivu organa) še vedno pomanjkljive vloge tožnice in s tem nesposobne za vsebinsko obravnavanje. Če bi organ tako presojo kljub temu opravil, bi s tem kršil zakon (ZBPP in ZUP).

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.