Jedro

Revizija glede na v tožbi označeno vrednost spornega predmeta, ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožnik solastnik nepremičnin, vpisanih v vl.št... k.o... do 1/2, v vl.št... k.o... do 1/4, v vl.št... k.o... do 1/4 in v vl.št... k.o... do 1/4, zaradi česar naj bi mu bila tožena stranka dolžna izstaviti listino, sposobno za vpis teh solastninskih deležev v zemljiško knjigo na njegovo ime. Odločilo je še, da mora tožnik povrniti pravdne stroške toženi stranki. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijani sodbi spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke, podrejeno pa navedeni sodbi razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Revizija ni dovoljena.

Po 3. odstavku 382. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo ZPP (Uradni list RS, št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil določen mejni znesek 80.000,00 SIT. Vendar je v 3. odstavku 10. člena te novele določeno, da se o reviziji zoper drugostopno sodbo v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo novele, odloči po določbah ZPP, ki so se uporabljale do uveljavitve tega zakona.

Tožbeni zahtevek tožeče stranke je premoženjskopravni zahtevek. Zato zanj veljajo navedene določbe ZPP. V času vložitve tožbe, dne 14.6.1991, je bila revizija dovoljena, če je vrednost spornega predmeta, navedenega v tožbi, presegala 8.000,00 SIT (Uradni list SFRJ, št. 20/90). Tožeča stranka pa je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta v znesku 1.000,00 tedanjih din (od 8.10.1991, Ur.l. RS št. 17/91-I, 1.000,00 SIT). Ta vrednost za dovoljenost revizije ne zadošča. Zato je revizijsko sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (392. člen ZPP).