Razkritje osebnih podatkov v sodnem postopku

Datum

28.09.2026

Številka

07121-1/2026/890

Kategorije

Sodni postopki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede razkritja podatkov o vaših postopkih brezplačne pravne pomoči (BPP) nasprotni stranki v sodnem postopku ter posredovanjem vaših zdravstvenih izvidov v pravdno zadevo. Navajate, da naj bi bili nasprotni stranki razkriti podatki o vaših postopkih BPP, vključno z opravilnimi številkami in podatki o poteku teh postopkov, ter da so bili zdravstveni izvidi, ki ste jih predložili Uradu predsednice sodišča, brez vaše vednosti posredovani v pravdno zadevo in s tem dostopni tudi nasprotni stranki. Izpostavljate tudi vprašanje obveščenosti in sledljivosti navedenih posredovanj ter ravnanje vaše takratne pooblaščenke.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP ni pristojen za nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov s strani sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organi. Zato ne more presojati, ali je bilo razkritje podatkov o postopkih BPP nasprotni stranki oziroma posredovanje zdravstvenih izvidov v pravdni spis v konkretnem primeru zakonito.

Dostop strank do podatkov in listin, ki se nahajajo v sodnem spisu, se presoja po procesnih pravilih, ki urejajo konkretni sodni postopek. Sodišča morajo tudi pri obdelavi osebnih podatkov v okviru sodnih postopkov spoštovati določbe Splošne uredbe in ZVOP-2.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da IP skladno s tretjim odstavkom 55. člena Splošne uredbe ni pristojen za nadzor dejanj obdelave osebnih podatkov sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organ. Prav tako prvi odstavek 57. člena ZVOP-2 določa, da nadzorne osebe IP niso pristojne za nadzor in izrekanje sankcij v zvezi z obdelavami osebnih podatkov, izvršenimi v okviru izvajanja zadeve sodišča oziroma s tem povezanega odločanja, pri čemer navedeno zajema tudi postopke, ki se vodijo na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Vendar pa to ne pomeni, da sodišča pri opravljanju sodne funkcije niso dolžna spoštovati predpisov s področja varstva osebnih podatkov, saj morajo imeti za obdelavo osebnih podatkov ustrezno pravno podlago, spoštovati načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter zagotoviti ustrezno varnost obdelave. Sodišče sámo presoja, kateri osebni podatki so potrebni za odločanje v konkretnem postopku, ter je odgovorno za zakonitost njihove obdelave, IP pa se do zakonitosti posameznih obdelav, izvedenih v okviru konkretnega sodnega postopka, ne more opredeljevati.

Pravica strank do seznanitve z dokumentacijo, ki se nahaja v sodnem spisu, se presoja po procesnih pravilih, ki urejajo posamezni sodni postopek. Tako 150. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Če so bili podatki o postopkih BPP oziroma listine, ki takšne podatke vsebujejo, vključeni v pravdni spis, se dostop strank do teh podatkov presoja po pravilih, ki veljajo za konkretni sodni postopek. IP zato ne more presojati, ali je bila vključitev konkretnih podatkov oziroma listin v sodni spis utemeljena oziroma v kakšnem obsegu je bil dostop do njih dopusten.

V zvezi s posredovanjem zdravstvenih izvidov pojasnjujemo, da podatki o zdravju sodijo med posebne vrste osebnih podatkov iz 9. člena Splošne uredbe, za katerih obdelavo morajo biti poleg ustrezne pravne podlage iz 6. člena Splošne uredbe izpolnjeni tudi pogoji iz drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe. Ta v točki (f) med drugim določa, da je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov dopustna, kadar je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali kadar sodišča izvajajo svojo sodno pristojnost. Sama okoliščina, da gre za zdravstvene podatke, zato še ne pomeni, da njihova obdelava v sodnem postopku ni dopustna, pri čemer pa IP ne more presojati, ali je bilo v konkretnem primeru posredovanje zdravstvenih izvidov v pravdni spis potrebno in zakonito oziroma ali je bil njihov obseg ustrezen glede na namen postopka.

Enako velja za vprašanja, povezana z načinom posredovanja dokumentacije v pravdno zadevo, obveščanjem o posameznih posredovanjih ter zagotavljanjem sledljivosti opravljenih obdelav osebnih podatkov, kolikor se nanašajo na ravnanja sodišča v okviru konkretne sodne zadeve. V zvezi z navedbami o ravnanju vaše takratne pooblaščenke pa pojasnjujemo, da presoja, ali je ta ustrezno izpolnila svoje obveznosti do vas kot stranke, zlasti v zvezi s seznanjanjem z opravljenimi dejanji in posredovanjem sodnih pisanj, ne sodi med pristojnosti IP po predpisih s področja varstva osebnih podatkov.

Sklepno tako pojasnjujemo, da se dostop strank do podatkov in listin, ki so vključeni v sodni spis, presoja po pravilih, ki urejajo konkretni sodni postopek, IP pa ne more presojati zakonitosti konkretnega razkritja podatkov o vaših postopkih BPP nasprotni stranki oziroma posredovanja vaših zdravstvenih izvidov v pravdno zadevo, če gre za obdelave osebnih podatkov, izvedene v okviru opravljanja sodne funkcije.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka