Jedro

S tem, ko se je zdravstvene nege za tožnika priučila njegova žena, ki nego tudi ustrezno izvaja, je izpolnjen pogoj obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje v točki III. izreka spremeni tako, da se glasi: „Tožniku se prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorije upravičencev od 1. 11. 2009 dalje in se mu od 1. 11. 2009 dalje izplačuje dodatek za pomoč in postrežbo v višini 407,65 EUR na mesec“.

V preostalem (točki I., II. in IV. Izreka sodbe) se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo odločbi toženke z dne 27. 11. 2009 in 8. 9. 2009. Tožniku je priznalo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorijo upravičencev od 1. 10. 2009 dalje in, da se mu od tega dne dalje izplačuje dodatek za pomoč in postrežbo v višini 407,65 EUR na mesec. Toženko je zavezalo, da je dolžna tožniku priznane zneske dodatka za pomoč in postrežbo izplačati v roku 8 dni, pri tem naj se že izplačani zneski dodatka za pomoč in postrežbo poračunajo.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne kot neutemeljen oz., podrejeno, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v novo sojenje. Meni, da je iz medicinske dokumentacije, ki sta jo imeli na voljo IK prve stopnje in IK druge stopnje pri tožniku mogoče ugotoviti še nadalje neogibno potrebo po pomoči in postrežbi pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih opravil, ne pa tudi potrebe po stalni strokovni negi, najmanj zdravstvenega tehnika. Tožnik je sicer potreboval dodatno pomoč pri hranjenju zaradi zaletavanja pri požiranju, kar pa ne zahteva prisotnost zdravstvenega tehnika. Šele v nadaljevanju zdravljenja je bila tožniku dne 22. 12. 2009 vstavljena sonda za hranjenje preko trebušne stene v želodec kar pa je novo dejstvo v zdravstvenem stanju tožnika. Meni, da iz predloga za uvedbo postopka z dne 29. 6. 2009 ni razvidno pri čem potrebuje tožnik 24 urni nadzor svojcev, niti ni obvezna strokovna pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege razvidna iz dokumentacije. Tako niso izpolnjeni pogoji iz določbe 3. odst. 141. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, torej za najtežje prizadete upravičence. Sodišče je s tem, ko je pri tožniku ugotovilo, da potrebuje pomoč in postrežbo za najtežjo kategorijo upravičencev od 1. 10. 2009 dalje in mu priznalo to pravico od tega datuma dalje, kršilo določbo 5. odst. 169. čl. ZPIZ-1. Po navedeni določbi namreč vse spremembe, ki vplivajo na višino oz. obseg pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, torej v konkretnem primeru od 1. 11. 2009 dalje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in v glavnem pravilno uporabilo materialno pravo, v predmetni zadevi pa tudi ni prišlo do kršitve postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti. Upravičene so pritožbene navedbe le glede pravilne uporabe materialnega prava v tistem delu, ko ni upoštevalo 5. odst. 169. čl. ZPIZ-1, ki določa, da vse spremembe, ki vplivajo na višino oz. obseg pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, vendar se novi znesek izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za 6 mesecev nazaj, in je tako tožniku prisodilo pridobitev pravice od 1. 10. 2009 dalje, čeprav je šele tega dne nastala sprememba, kar pa lahko vpliva le na datum začetka izplačevanja spremenjenega dodatka za pomoč in postrežbo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi ni prišlo do kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti. Pritožba sodišču prve stopnje očita sicer bistveno kršitev pravil postopka, vendar je po vsebini ne opredeli tako, da tega dela pritožbe pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.

Iz medicinske dokumentacije in iz izpovedi lečeče zdravnice tožnika, M.G.P. izhaja, da je v letu 2009 prišlo pri tožniku do poslabšanja zdravstvenega stanja, katero se mu je od maja 2009 zelo hitro slabšalo. V mesecu septembru je prišlo do ponovne možganske kapi tako, da se ni mogel več hraniti, težko je požiral, od 1. 10. 2009 dalje pa ni mogel več sam jesti, vstavili so mu na nazogastično stomo. Za hranjenje, ki bi ga moral opravljati zdravstveni tehnik se je priučila žena in sicer tako, da je hodila en teden na G. na izobraževanje. Iz izpovedi zdravnice izhaja, da gre za opravilo, ki ga mora opravljati tehnik ali nekdo, ki se tega nauči. Tožnik je nepokreten in povsem odvisen od pomoči svojcev. Zaradi psihične prizadetosti potrebuje stalni 24 urni nadzor in 24 urno pomoč svojcev oz. laični nadzor.

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podprto tudi z medicinsko dokumentacijo v prilogi sodnega spisa (predlog osebne zdravnice z dne 29. 6. 2009, izpoved patronažne sestre z dne 7. 7. 2009, izvid nevrologa z dne 1. 10. 2009, izvid psihiatrične klinike, kjer je bil hospitaliziran od 25. 7. 2009 do 3. 8. 2009, itd.), tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre pri tožniku za stanje kakor je opredeljeno v 3. odst. 141. čl. ZPIZ-1 in je torej upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete kategorije upravičencev. Kot najtežji prizadeti upravičenci se po kriterijih Ministrstva za zdravstvo štejejo osebe, ki potrebujejo 24 urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege.

Iz komentarja k Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (GV Založba Ljubljana, 2000) izhaja, da se kot stalna pomoč in nega šteje tudi nega, ki jo prizadeti osebi nudijo svojci – laiki, če so se v konkretnem primeru zdravstvene nege priučili in jo opravljajo pod nadzorom zdravnika oz. patronažne sestre za tovrstno pomoč ter strokovno in specialno nego bolnikov na domu. Iz izpovedi že navedene osebne zdravnice tožnika izrecno izhaja, da gre pri tožniku za hranjenje, ki bi ga moral opravljati zdravstveni tehnik zaradi vstavljene nazogastične stome. Tega opravila se je naučila žena in sicer je hodila en teden na G. na izobraževanje. Navedeno izpoved pritožbeno sodišče šteje kot verodostojno, takšni izpovedi ni oporekala toženka, v konkretnem primeru gre za primer, ko se je zdravstvene nege priučila žena tožnika in jo tudi ustrezno opravlja. Tako ni moč slediti pritožbeni navedbi, da niso izpolnjeni pogoji iz 3. odst. 141. čl. ZPIZ-1. Prav ima pritožba v delu, ki se nanaša na 5. odst. 169. čl. V zvezi s tem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki III. izreka spremenilo tako, da se tožniku prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje kategorijo upravičencev od 1. 11. 2009 dalje, to je od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe. Sprememba je pri tožniku nastala 1. 10. 2009. Istočasno pa je pritožbeno sodišče odločilo, da se novi znesek izplača od 1. 11. 2009, kar je v skladu z istim odstavkom 169. čl. ZPIZ-1, saj se novi znesek lahko izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za 6 mesecev nazaj. Predlog je s strani osebne zdravnice bil podan 29. 6. 2009. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo 1. odst. 358. čl. ZPP spremenilo 3. točko izreka izpodbijane sodbe v preostalem pa je v skladu s 353. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.