30. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 12. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-3746/02 z dne 15. 1. 2004 v zvezi z odločbo Carinskega urada Ljubljana št. 426-40/1-3-01/1400-001 z dne 1. 2. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno odločbo o prekršku je bila pritožnica spoznana za odgovorno storitve prekrška po 6. točki prvega odstavka 170. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in nasl. – CZ). Izrečena ji je bila denarna kazen ter naloženo plačilo stroškov postopka. Senat za prekrške je pritožbo njenega zagovornika zavrnil.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 22. in 29. člena Ustave. Kršitev naj bi bila podana s stališčem Senata za prekrške, da pritožnici niso bile kršene njene pravice do obrambe, ker prvostopenjski organ pri presoji, katere dokaze bo izvedel, ni vezan na predloge strank, temveč sam odloča v skladu z načelom proste presoje dokazov. V obravnavanem primeru naj bi bili uporabljeni dokazi, ki jih je predlagatelj postopka pridobil po uvedbi postopka, tj. izven samega postopka. Prvostopenjski organ naj ne bi izvedel predlaganega dokaza z zaslišanjem prič, s čimer naj bi kršil pravico do izvajanja dokazov v korist obdolženca. Pritožnici naj s tem ne bi bila dana enaka možnost v postopku kot predlagatelju postopka. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odločbi razveljavi.

B.

3.Kolikor se pritožničine navedbe nanašajo na nepravilno uporabo prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ji je treba pojasniti, da Ustavno sodišče ni inštančno sodišče, ki bi presojalo, ali je bilo v postopku o prekršku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljeno materialno ali procesno pravo. Ta presoja je zaupana organom za postopek o prekršku, ki odločajo v skladu z Ustavo in zakoni. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali so bile z izpodbijano odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Po določbi tretje alineje 29. člena Ustave je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Ne glede na to, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, mora po ustaljeni ustavnosodni presoji izvesti dokaz, ki je materialnopravno relevanten in za katerega je obramba utemeljila potrebno stopnjo verjetnosti obstoja in pravne relevantnosti. Sodišče ne sme zavrniti izvedbe predlaganih dokazov, razen če je očitno, da niso pomembni za odločitev, ali če bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.

5.Po presoji Ustavnega sodišča niso utemeljeni pritožničini očitki, da ji je bila kršena pravica do izvajanja dokazov v njeno korist. V postopku na prvi stopnji je pritožnica podala zagovor, v katerem je imela možnost predstaviti svoj pogled na dejanski in pravni vidik zadeve. Kolikor se pritožnica ne strinja z odločitvijo oziroma s stališčem v izpodbijanih odločbah, je treba ugotoviti, da sta tako prvostopenjski organ kot drugostopenjski organ pretehtala pritožničin zagovor v povezavi z drugimi dokazi in dovolj prepričljivo ter razumno obrazložila presojo izvedenih dokazov. Iz prvostopenjske odločbe ne izhaja, da bi organ odločbo oprl na nedovoljene dokaze. Pritožnica tega ne konkretizira niti v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo niti v ustavni pritožbi. Senat za prekrške je predlog za zaslišanje prič, ki ga je pritožnica ponovila v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, zavrnil, kar je posebej utemeljil ter pojasnil, da tudi prvostopenjski organ ni bil vezan na predloge strank, temveč sam odloča o tem, katere dokaze bo izvedel za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Posebej je Senat pojasnil, zakaj ne dvomi, da je pritožnici tako subjektivni kot objektivni del dejanskega stanja prekrška dokazan. Kolikor pritožnica utemeljuje kršitev ustavne pravice z vprašanjem ocene verodostojnosti izvedenih dokazov, sodi to v polje proste sodnikove presoje. Ta ni nerazumna in ni brez podlage v izvedenih dokazih.

6.Glede na navedeno ni podana kršitev 22. člena v zvezi s tretjo alinejo 29. člena Ustave.

7.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot to zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer