Jedro

Da obdolženec med nesrečo in odvzemom krvi ni prejel terapije oziroma zdravil, ki bi vsebovala etanol, je lahko sodišče prve stopnje zaključilo le na podlagi naknadno pridobljenega protokola nujne medicinske pomoči ter odgovora SB ... z dne 28. 7. 2023 o prejeti terapiji.

Zagovorniku je pritrditi, da sodišče obdolženca pred izdajo izpodbijanega sklepa z navedenimi obremenilnimi dokazi ni seznanilo in mu ni omogočilo, da se do njih opredeli. S tem je kršilo njegovo pravico do učinkovite obrambe. Ker gre za dokaze, ki so vplivali na presojo obstoja utemeljenega suma, pritožba utemeljeno zatrjuje tudi, da je uveljavljena kršitev vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja PR 500/2023 z dne 16. 5. 2023 ter obdolžencu v plačilo naložilo sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik storilca zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, zaradi kršitve materialnih določb tega zakona ter zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1., 2. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ustavi, podredno pa razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi se obdolžencu očita storitev prekrška dne 4. 4. 2023 ob 17:00 uri. Sodišče prve stopnje je po predlogu prekrškovnega organa dne 16. 5. 2023 izdalo sklep, s katerim je obdolžencu začasno odvzelo vozniško dovoljenje, saj iz navedb v obdolžilnem predlogu in poročila o toksikološki preiskavi izhaja, da je imel obdolženec 1,59 grama alkohola na kilogram krvi.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je obdolženec ob ugovornem zatrjevanju, da v času prometne nesreče alkohola v krvi ni imel ter da je do pojava alkohola v krvi obdolženca prišlo naknadno zaradi medicinskih postopkov urgentne nujne pomoči (ali kot posledica razkuževanja kože z alkoholom, ali kot posledica injiciranja medikamentov, ki vsebujejo alkohol), sodišču predlagal pridobitev medicinske dokumentacije o postopkih, ki so bili pri obdolženemu opravljeni na dan nezgode.

5. Ob upoštevanju razlogov v točki 6, 8 in 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje glede na navedbe v ugovoru pribavilo protokol nujne medicinske pomoči, ki je bila nudena obdolžencu po prometni nesreči, navodila za uporabo zdravila Torecan 6,5 mg ter opravilo poizvedbo na SB ... o terapiji, ki bi lahko povzročila prisotnost alkohola, v zvezi s katero je prejelo odgovor dne 28. 7. 2023. Zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je z zakonom predpisan izrek 18 kazenskih točk (KT), je sodišče prve stopnje sprejelo tako na podlagi navedb v obdolžilnem predlogu in k obdolžilnem predlogu priloženega poročila o toksikološki preiskavi, kot tudi na podlagi do sedaj dostopnih podatkov, iz katerih izhaja, da obdolženec med nesrečo in odvzemom krvi ni prejel terapije oziroma zdravil, ki bi vsebovala etanol (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

6. Da obdolženec med nesrečo in odvzemom krvi ni prejel terapije oziroma zdravil, ki bi vsebovala etanol, je lahko glede na prej navedene razloge izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje zaključilo le na podlagi naknadno pridobljenega protokola nujne medicinske pomoči ter odgovora SB ... z dne 28. 7. 2023 o prejeti terapiji. Iz navedb in dokazov, priloženih k obdolžilnemu predlogu namreč izhaja, da je bil prekršek storjen ob 17:00 uri, kri pa je bila obdolžencu, glede na poročilo o toksikološki preiskavi, odvzeta šele ob 22.25 uri. Ob navedenem tako pridobljen protokol o nujni medicinski pomoči, kot tudi odgovor SB ... z dne 28. 7. 2023 predstavljata obremenilni dokaz v zvezi z zaključkom obstoja utemeljenega suma.

7. V skladu z ustaljeno (ustavno)sodno prakso1 morajo biti storilcu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, zlasti mu morajo biti dane ustrezne in zadostne možnosti, da se izjavi o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj. Pri tem je lahko raven pravic v primeru kršitve z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja kot v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Tudi po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice morajo biti obdolžencu v prekrškovnem postopku zagotovljena jamstva iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja (fair trial).

Postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja je urejen v 7.a delu desetega poglavja ZP-1, ki ureja redni sodni postopek. V prvem odstavku 90. člena ZP-1 je opredeljena obdolženčeva pravica do materialne obrambe, in sicer ima obdolženec pravico, da se zagovarja, predlaga dokaze in daje druge predloge, da vloži pritožbo in uporablja druga pravna sredstva. Obdolženčeva pravica do materialne obrambe je nato izpeljana (tudi) v določbi četrtega odstavka 114. člena ZP-1, po kateri ima obdolženec pravico biti navzoč pri izvajanju dokazov, sodišče pa ga mora na njegovo zahtevo povabiti k posameznim procesnim dejanjem. S tako procesno določbo se obdolžencu zagotavlja pravica do učinkovite obrambe. Izvajanje slednje bi mu bilo onemogočeno, če bi odločba lahko temeljila na dejstvih, ki se niso obravnavala v kontradiktornem postopku. Po določbi 22. člena Ustave Republike Slovenije je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ta zagotavlja (tudi) pravico do izjave, ki obdolžencu v postopku o prekršku omogoča, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve. Obdolženec pa mora imeti tudi zadostno možnost izpodbijati obremenilne dokaze. Presoja, ali je bil storilec prekrška deležen poštenega postopka, tako obsega predvsem odgovor na vprašanje, ali je imel zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vprašanj, ki so pomembna za odločitev.

Zagovorniku je pritrditi, da sodišče obdolženca pred izdajo izpodbijanega sklepa z navedenimi obremenilnimi dokazi ni seznanilo in mu ni omogočilo, da se do njih opredeli. S tem je kršilo njegovo pravico do učinkovite obrambe. Ker gre za dokaze, ki so vplivali na presojo obstoja utemeljenega suma, pritožba utemeljeno zatrjuje tudi, da je uveljavljena kršitev vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Vsled navedenemu so pritožbeni očitki o kršitvi drugega odstavka 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 90. člena ZP-1 utemeljeni.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika storilca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj je glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1). Ker je pritožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se v presojo ostalih pritožbenih navedb ni spuščalo.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno sprejeti odločitev o utemeljenosti ugovora zagovornika obdolženca zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, vendar pred tem obdolžencu omogočiti, da se seznani in izjavi o dokaznem gradivu, pomembnem za presojo utemeljenosti njegovega pravnega sredstva. Le tako izveden dokazni postopek bo omogočil obdolžencu enako varstvo pravic v sodnem postopku, kar mu bo zagotovilo pošten postopek.

1 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-319/2010, U-I-63/2010 z dne 10. 1. 2011, Odločbe VSRS IV Ips 31/2020, IV Ips 45/2011 z dne 11. 5. 2011, IV Ips 6/2012 z dne 23. 2. 2012, IV Ips 25/2016 z dne 21. 6. 2016.