Jedro

Ukinitev službe na ravni tožene stranke, katere vodja je bila tožnica, in prenos nalog te službe na nižjo raven tožene stranke, na posamezne programsko produkcijske enote, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen organizacijski razlog za odpoved pogodbe po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, prejeta 16. 10. 2015, nezakonita in da med pravdnima strankama še vedno velja pogodba o zaposlitvi z dne 1. 10. 2008 ter da ji je tožena stranka dolžna mesečno od 1. 11. 2015 plačati plačo v bruto znesku 2.599,31 EUR, od česar je dolžna obračunati vse davke in prispevke in neto znesek nakazati na osebni račun tožnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 15. dne v naslednjem mesecu do plačila (točka I izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške tega postopka (točka II izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožuje tožnica. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi (pravilno: spremeni) ter tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu vodje službe I, iz katere pa ni razvidno, kje naj bi se to delovno mesto nahajalo. Takšno delovno mesto pri toženi stranki še vedno obstaja. Poudarja, da je reorganizacija vplivala na službo za trženje, ki se je razdelila na tri različne sektorje, ne pa na zaposlene in njihovo delo. Tudi po reorganizaciji je na delovnem mestu vodje službe I zaposlena oseba, ki vodi C. trženje. Delovno mesto vodje I se zaradi organizacijskih razlogov ni ukinilo. Na tem delovnem mestu je bila najprej zaposlena A.A. in nato B.B.. To pomeni, da delovno mesto vodje službe I ni ukinjeno in obstaja še najmanj 10 takšnih vodij I, ki vodijo različne službe. Če bi bila tožnica zaposlena kot vodja Službe trženja, bi se postavilo vprašanje, ali ta služba še obstoji ali ne. Ker je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi kot vodja službe I, brez konkretizacije del, ki bi naj jih ta služba opravljala, pa pomeni, da gre za univerzalno delovno mesto in je bila pogodba o zaposlitvi iz šikanoznih razlogov spremenjena v slabše plačano delovno mesto. Sodišče se do dokaza, ki ga je predložila tožnica, to je Informatorja, ni opredelilo. Iz sodbe tudi ni razvidno, katere dokaze je sodišče presojalo, zato je podana tudi bistvena kršitev določb postopka. Poudarja, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena dovolj ohlapno, da se je lahko tožnico v okviru del za delovno mesto vodje službe I premeščalo na opravljanje različnih nalog v posameznih oddelkih. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožnice zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobenih postopkovnih kršitev, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožena stranka sodišču v pritožbi neutemeljeno očita, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno, katere dokaze je sodišče presojalo, s čimer smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba, bodisi v zvezi z izrekom ali v zvezi z obrazložitvijo razlogov o odločilnih dejstvih, pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo možno preizkusiti. Izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, zaključki sodišča prve stopnje pa tudi niso v nasprotju z izvedenimi dokazi, tako da sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Ta očitek pa tudi sicer ni utemeljen, saj je sodišče v točki 3 obrazložitve navedlo, katere dokaze je izvedlo in izvedbo katerih je zavrnilo. Pri tem je svojo odločitev tudi pojasnilo. V nadaljevanju pa je pojasnilo tudi, na podlagi katerih izvedenih dokazov je sprejelo dokazni zaključek o obstoju utemeljenega poslovnega razloga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 10. 2008 za nedoločen čas na delovnem mestu vodja službe I, ki je bilo uvrščeno v VII/2 tarifni razred in 48. plačni razred. Tožena stranka je tožnici dne 16. 10. 2015 vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ji hkrati ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto strokovni sodelavec za javna naročila, ki je uvrščeno v VIII /2 tarifni razred in 38. plačni razred. V obrazložitvi odpovedi je navedla, da je zaradi strukturnih in organizacijskih razlogov ukinila Službo za trženje na ravni toženke, ki jo je kot vodja službe I vodila tožnica. Ker ta služba ne obstaja več, tožnici ni mogla zagotavljati dela po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto vodja službe I. Tožnica je ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpisala.

8. Poslovni razlog je v 1. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013; ZDR-1) opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko delavcu pogodbo o zaposlitvi odpove le v primeru, če za odpoved obstaja utemeljen razlog iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). V tretjem odstavku 91. člena ZDR-1, ki ureja odpoved s ponudbo nove, je določeno, da v primeru, če delavec sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva pred pristojnim sodiščem, kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa odločilna dejstva, ki se nanašajo na presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Tožena stranka je v letu 2012 izvedla reorganizacijo poslovanja, posledično pa je ukinila Službo za trženje na ravni tožene stranke, ki jo je vodila tožnica kot vodja službe I. Navedeno je potrdila tudi tožnica, ki je izpovedala, da je kot vodja službe I opravljala trženje oglasnega prostora za celotno dejavnost tožene stranke, in sicer za A., B., E., F. in G.. V letu 2012 se je ta služba reorganizirala tako, da na ravni tožene stranke ne obstaja več in se je razdelila na posamezne enote, tj. C., D. in E.. Tožnica je še pojasnila, da po reorganizaciji ni več ene vodje, ki bi vodila dejavnost trženja na nivoju tožene stranke, temveč njeno (bivše) delo opravlja pet ljudi. Da Služba za trženje, ki jo je vodila tožnica, ne obstaja več na nivoju tožene stranke, temveč se izvajajo naloge te službe na nižjih ravneh, tako da imajo posamezne programsko produkcijske enote (C., D., E., F. in G.) vsaka svojo Službo za trženje oglasnega prostora, je sodišče ugotovilo tudi na podlagi Informatorja z dne 7. 2. 2012, v katerem so opisane in grafično prikazane spremembe in dopolnitve Pravilnika o notranji organizaciji tožene stranke. Zato so pritožbene navedbe tožnice, da se sodišče prve stopnje do Informatorja z dne 7. 2. 2012 ni opredelilo, neutemeljene.

10. Ukinitev Službe za trženje na ravni tožene stranke, katere vodja je bila tožnica, in prenos nalog te službe na nižjo raven tožene stranke, na posamezne programsko produkcijske enote, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, pa predstavlja utemeljen organizacijski razlog za odpoved pogodbe po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da za odpoved ni bilo zakonitega razloga in da ji je bila pogodba odpovedana iz šikanoznih razlogov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da šikanozno ravnanje tožene stranke ni izkazano z zatrjevanjem tožnice o uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letu 2011, ki je bil sicer kasneje ustavljen, niti z zatrjevanjem, da naj bi nadrejena v obdobju od aprila 2013 do januarja 2014 nad njo izvajala izvajala mobing s tem, da ji ni odredila nobenega dela. Te trditve že zaradi časovne oddaljenosti dogodkov, ob ugotovljenem obstoju utemeljenega poslovnega razloga za odpoved, ne nudijo opore pritožbeni navedbi, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podana iz šikanoznih nagibov. Okoliščina, da tožnica po novi pogodbi o zaposlitvi prejema nižjo plačo, kot jo je prejemala na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, pa ne more vplivati na zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

11. Dejstvo, da v nazivu tožničinega delovnega mesta vodja službe I ni bilo izrecno navedeno "Službe za trženje", kot to izpostavlja tožnica v pritožbi, ne vpliva na pravilnost presoje utemeljenosti odpovednega razloga. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da pri toženi stranki obstoji še vsaj 10 delovnih mest z nazivom vodja službe I, kar po mnenju tožnice pomeni, da njeno delovno mesto ni bilo ukinjeno. Tožničino naziranje je zmotno. Naziv vodja službe I je vezano na konkretno delovno mesto, v tožničinem primeru na delovno mesto vodje Službe za trženje na nivoju celotne tožene stranke. Med strankama ni bilo sporno, da je bila tožnica kot (edina) vodja Službe za trženje zadolžena za trženje na nivoju celotnega delovanja tožene stranke. Nenazadnje je o tem izpovedovala tudi tožnica. S tem, ko je bila ta služba ukinjena, pa je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da delovno mesto vodja službe I, katerega je tožnica zasedala po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, še vedno obstaja.

12. V zvezi z zaposlitvijo delavcev A.A. in B.B. na delovnem mestu vodje I je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta bila oba, najprej A.A. in nato B.B., zaposlena na delovnem mestu vodja službe I v C. enoti za trženje, ki pa predstavlja drugo delovno mesto oziroma nižji nivo trženja. Da gre za opravljanje drugega, manj obsežnega dela, je izpovedala tudi tožnica, ki je pojasnila, da opravlja B.B. delo le na trženju C., medtem ko je ona opravljala delo trženja tudi za D., E. ter za F. in G.. Zato so pritožbene navedbe, da sta bila oba delavca tudi po reorganizacije tožene stranke zaposlena na istem delovnem mestu kot tožnica, neutemeljene. Že sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno pojasnilo, da kljub temu, da je B.B. delo na delovnem mestu vodja službe I v C. enoti za trženje nastopil s 1. 4. 2015, tožena stranka glede na določila ZDR-1 tožnici ni bila dolžna ponuditi tega delovnega mesta.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

14. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo tožnice ni doprinesel k rešitvi zadeve, zato tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).