Jedro

Če je zahteva za varstvo zakonitosti umaknjena, se ob smiselni uporabi 390. člena ZKP šteje, da je nedovoljena.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega D.Š. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20.2.2007, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 27.1.2008, je bil D.Š. za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po drugem in prvem odstavku 244. člena KZ pravnomočno obsojen na eno leto in šest mesecev zapora.

Zoper navedeno pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz vseh razlogov po prvem odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlagal, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in obsojenca oprosti obtožbe ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Vrhovni državni tožilec H.J. je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovoril in predlagal, naj jo Vrhovno sodišče zavrne, ker je neutemeljena. Obsojenec in zagovornik se o odgovoru vrhovnega državnega tožilca, ki jima je bil poslan, nista izjavila.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Obsojenčev zagovornik je z vlogo z dne 28.4.2008 Vrhovno sodišče obvestil, da v skladu z obsojenčevo željo (kot je razvidna iz njegovega priloženega dopisa) umika zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 10.3.2008, vloženo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20.2.2007, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17.1.2008. Če je zahteva za varstvo zakonitosti umaknjena, se ob smiselni uporabi 390. člena ZKP šteje, da je nedovoljena. Zato je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP zagovornikovo zahtevo zavrglo.