Jedro

Po 1. odstavku 23. člena ZG mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen in v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi zavod z odločbo v upravnem postopku; na podlagi citirane določbe je prvostopni organ zakonito izdal sporno prvostopno odločbo, s katero je tožnikom naložil, da morajo obvezno obnoviti gozd, ki je bil posekan na golo. Tožniki za sporen poseg v ta prostor niso imeli nobenega ustreznega dovoljenja, niti takega dovoljenja niso mogli pridobiti glede na dejstvo, da gre za zeleni pas in zaščiteno gozdno območje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota A, Krajevna enota A, št. z dne 19. 9. 2001, s katero je prvostopni organ tožnikom naložil izvedbo obnove gozda, ki je bil opustošen oz. v nasprotju s predpisi posekan na golo.

V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je neposredni mejaš parcele št. 1993/1 (AA) dne 16. 12. 2000 poslal prvostopnemu organu zahtevo za preveritev dopustnosti sečnje gozda, ki je v naravi in po podatkih geodetske uprave gozd in po Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine A v območju gozdov zeleni pas Z-13/2. Pritožbeni organ je opravil pogled v seznam parcel k. o. 681 P, Območna geodetska uprava A, Izpostava A po stanju dne 6. 4. 2000 in ugotovil za parcelo št. 1993/1 glede vrste rabe opredelitev 112, to je gozd. Na podlagi pisne izjave Mestne občine A, Mestne uprave A, Zavod za prostorsko načrtovanje, št. ... z dne 30. 5. 1997 parcelna št. 1993/1 k. o. P predstavlja zeleni pas Z-13 in je razvrščena po Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine A (MUV, št. 7/93) v območje gozdov. Iz zapisnika o ogledu gozda na parceli št. 1993/1 z dne 18. 9. 2001, je razvidno, da gre za ugotovitev goloseka, ki je nastal že v letu 2000. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo B z dopisom št. ... z dne 6. 3. 2001 obvešča Zavod za gozdove RS, Organizacijska enota A o prijavi Zavoda za naravno in kulturno dediščino A, o poseku gozda na severni ježi S gozda v dolžini 160 m in širini cca. 25 m, ki jo je v glavnem preraščala bukev. Iz priložene karte z označeno površino poseke je razvidno, da gre za golosek na parceli št. 1993/1. Glede tožnikovega sklicevanja (v pritožbi) na soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, OE A št. ... z dne 16. 5. 2000, tožena stranka poudarja, da je iz 2. točke dispozitivnega dela te odločbe jasno razvidno, da niso dovoljeni posegi, ki bi kakorkoli vplivali na obstoječi gozdni rob na parcelah iz 1. točke, ki so pod št. 1989, 1990, 1991 in 1993/1, vse k. o. P, izrecno navedene kot gozdne parcele. Tudi 7. člen Zakona o kmetijstvu se v ničemer ne nanaša na predmetno zadevo, 7. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ - Uradni list RS, št. od 59/96 do 67/02) pa je treba glede rabe kmetijskih zemljišč smiselno interpretirati v povezavi z drugim odstavkom 1. člena ZKZ, po katerem se določbe ZKZ smiselno uporabljajo tudi za gozdove. Tako je prvostopni organ povsem pravilno uporabil določbo prvega odstavka 23. člena Zakona o gozdovih (ZG- Ur.l. RS, št. 30/93, 13/98-odločba Ust.sod., 56/99- ZON, RS 67/02), ki nalaga lastniku gozda njegovo obnovo, če je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo. Glede na navedeno je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 - ZUP) odločila, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožniki v tožbi navajajo, da so pri urejanju pridobljenega kmetijskega zemljišča na parceli št. 1993/1 postopali skladno z odločbo Upravne enote A št. ... z dne 18. 2. 1999. Iz te odločbe (o odobritve kupoprodajne pogodbe) je razvidno, da je bila z njo odobrena kupoprodajna pogodba za pridobitev (nakup) kmetijskega zemljišča, tudi za navedeno parcelo. Iz obrazložitve te odločbe pa je razvidno, da bodo kupci kmetijsko zemljišče, ki je predmet pravnega posla, uredili kot vrt. Ravnanje tožnikov je tudi v skladu z soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije št. ... z dne 16. 5. 2000; iz soglasja je razvidno, da površina, kjer je predvidena gradnja stanovanjske hiše, v naravi ni gozd, temveč leži neposredno ob gozdnem robu. Tožniki se sklicujejo tudi na potrdilo o zemljiško katastrskih podatkih parcel v času podržavljanja (št. ... z dne 12. 2. 1993), iz katerega bi naj bilo razvidno, da so bile vse parcele v času podržavljanja v naravi pašnik. Glede na navedeno tožniki predlagajo, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni posebej odgovorila.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo svoje udeležbe v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je prvostopni organ tožnikom upravičeno izdal odločbo o obvezni izvedbi obnove gozda, ki je bil opustošen oz. je bil posekan na golo.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita iz razlogov, ki jih v izpodbijani odločbi navaja že tožena stranka in so povzete v uvodnem delu te obrazložitve. Da ne bi prišlo do ponavljanja, se sodišče na te razloge tudi sklicuje v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 - ZUS). V kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih iz istih razlogov kot tožena stranka in iz razlogov, ki so navedeni v nadaljnji obrazložitvi te sodbe, zavrača tudi sodišče. Tožena stranka in prvostopni upravni organ se v obravnavani zadevi utemeljeno sklicujeta na prvi odstavek 23. člena ZG, po katerem mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen in v nasprotju s predpisi posekan na golo. Rok za obnovo gozda določi zavod z odločbo v upravnem postopku.

Na podlagi citirane določbe prvega odstavka 23. člena ZG, je torej prvostopni organ zakonito izdal sporno prvostopno odločbo. Tožbeni ugovori, v smislu katerih na sporni parceli št. 1993/1 k. o. P ni bilo gozda, so neutemeljeni. Razloge za to navaja že tožena stranka. Dejstvo je, da je iz celotne spisne dokumentacije razvidno, da gre za gozd, ki je poleg tega tudi v zelenem pasu (S gozd). Sklicevanje na potrdilo o zemljiško katastrskih podatkih stanja parcel v času podržavljanja, torej v času leta 1959, v obravnavani zadevi ne more biti relevantno, saj so za odločitev v obravnavani zadevi relevantni le dokumenti o statusu spornega zemljišča v času izdaje sporne prvostopne odločbe oziroma v času izvršitve nedovoljenih posegov.

Prav tako je neutemeljeno tudi sklicevanje tožnikov na soglasje Zavoda za gozdove Slovenije z dne 16. 5. 2000, saj navedeno soglasje potrjuje ravno nasprotno od tistega, kar trdijo tožniki; iz 2. točke tega soglasja jasno izhaja, da niso dovoljeni posegi, ki bi kakorkoli vplivali na obstoječi gozdni rob na zgoraj navedenih gozdnih parcelah, med drugim tudi na parceli št. 1993/1 k. o. P. Poleg tega to soglasje, s katerim je Zavod za gozdove soglašal z lokacijsko dokumentacijo za gradnjo poslovno - stanovanjske zgradbe na parcelah št. 1960/1, 1960/2 in 1991 k.o. P (torej ne tudi na sporni parceli 1993/1), v nobenem primeru ne bi moglo biti zakonita osnova za poseg tožnikov v prostor v smislu goloseka sporne parcele.

Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnikov na odločbo Upravne enote A z dne 18. 2. 1999, s katero se je v skladu z določbami ZKZ, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, odobril pravni posel pridobitve kmetijskega zemljišča; tudi ta odločba v nobenem primeru ne more biti veljavni pravni temelj, ki bi tožnikom dovoljeval sporen poseg v prostor oziroma golosek parcele št. 1993/1. Z navedeno odločbo se je samo dovolil pravni posel, torej promet s kmetijskimi zemljišči. V obravnavanem primeru iz spisne dokumentacije nedvomno izhaja, da je bil izvršen nedovoljen poseg v prostor v smislu goloseka parcele št. 1993/1 k.o. P, ki je po veljavnih katastrskih podatkih gozd, ki spada v zaščiteno zeleno cono in je del S gozda. Ta dejstva so ugotovili pristojni organi na terenu in z vpogledom v veljavno prostorsko dokumentacijo, pa tudi s strani občanov je bil pristojnim organom prijavljen ta neupravičen in nedovoljen poseg. Tožniki za ta poseg v ta prostor niso imeli nobenega ustreznega dovoljenja, niti takega dovoljenja niso mogli pridobiti glede na dejstvo, da gre za zeleni pas in zaščiteno gozdno območje.

Glede na vse navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakon utemeljena, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS.