Jedro

Izjava o umiku tožbe je neposredno učinkujoče procesno dejanje. Zato je od trenutka, ko se z njo seznani sodišče, nepreklicna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek v tej zadevi ustavilo (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi (postopek pa naj se nadaljuje). V nadaljevanju opisuje, kaj je v tem postopku s tožbo zahteval (predlagal), kaj se je v pravdi dogajalo, kaj sta se z nasprotno stranko dogovarjala (omenja, da sodišče prve stopnje ni dovolilo sklenitve sodne poravnave v obliki dogovora pravdnih strank, v skladu s katerim bi se mld. M. tudi formalno zaupal v varstvo in vzgojo tožniku) in kaj sodišče prve stopnje ugotavlja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Navedel je, da je civilna pisarna Okrožnega sodišča v Ljubljani soglasje tožene stranke k umiku tožbe prejela dne 11. 5. 2012 (istega dne je sam na sodišče prve stopnje naslovil preklic umika tožbe, saj tožena stranka v zadevi I P 527/2919 Okrožnega sodišča v Ljubljani ni hotela podpisati sporazuma), ki ga je oddelek za družinsko sodstvo prejel šele dne 14. 5. 2012. Pristojno sodišče (družinski oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani) je torej toženkino vlogo prejelo za tem, ko je sam že preklical umik. Nadalje opozarja, da je predmetni postopek manj formaliziran in da sodišče ni vezano na zahtevke ter predlagane dokaze pravdnih strank, saj mora kot glavni cilj zasledovati korist otroka. Sklicuje se na določbe drugega odstavka 408. člena in drugega odstavka 412. člena ZPP ter poudarja, da bi moralo sodišče prve stopnje dopustiti predlagano sodno poravnavo. Upoštevaje te okoliščine in načelo ekonomičnosti ter hitrosti postopka (ker bo moral v nasprotnem vložiti novo tožbo) meni, da bi bilo potrebno s predmetnim postopkom nadaljevati.

3. Tožena stranka je v odgovoru predlagala, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je izjava o umiku tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje. Zato je od trenutka, ko se z njo seznani sodišče, nepreklicna. (1) To pa je v predmetni zadevi edino pomembno. Ker je sodišče prve stopnje tožnikovo izjavo o umiku tožbe prejelo dne 29. 3. 2012, je vprašanje, ali je nato preklic umika prejelo pred prejemom toženkinega soglasja k umiku (oziroma kdaj točno je prejelo to soglasje), povsem nerelevantno. (2) Enako velja glede sklicevanja na okoliščino, da sodišče prve stopnje (neupravičeno) ni dovolilo sklenitve sodne poravnave (oziroma določbo drugega odstavka 412. člena ZPP), in na določbo drugega odstavka 408. člena ZPP. Omenjena določba ne pomeni, da lahko sodišče o zahtevku, kot ga je v konkretnem primeru postavil tožnik, odloča brez vložene tožbe (torej zahteve po pravnem varstvu) ali še po tistem, ko je ta umaknjena (kot je bilo to v konkretnem primeru). (3) Z ozirom na to, da je bil tožnik tisti, ki je umaknil tožbo (kakšni so bili njegovi motivi za to, je prav tako nepomembno), je tudi sklicevanje na načeli hitrosti hitrosti in ekonomičnosti postopka ter poudarjanje koristi otroka kot glavnega cilja postopka (skupaj z »očitkom« sodišču, da bo, v kolikor pritožbi ne bo sledilo, ravnalo v nasprotju s tem) neprepričljivo in neprimerno.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in (2. točka 365. člena ZPP) sklep sodišča prve stopnje (vključno z odločitvijo o stroških v II. točki izreka, glede katere tožnik sicer ni podal konkretnih navedb) potrdilo.

7. Tožeča stranka v postopku s pritožbo ni uspela, zaradi česar ni upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožena stranka sama nosi stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o pritožbi tožeče stranke (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

(1) Glej Aleš Galič: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana, Uradni list : GV založba, 2005, str. 214-217 oziroma sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. RS VIII 278/2006 z dne 12. 2. 2008. (2) Toženka je soglasje k umiku (priporočeno) vložila 10. 5. 2012 (kot je razvidno iz pisemske ovojnice), dne 11. 5. 2012 pa ga je prejelo (pristojno) Okrožno sodišče v Ljubljani (pa čeprav ga je družinski oddelek omenjenega sodišča prejel 14. 5. 2012). Zato tudi glede tega sicer za odločitev nerelevantnega dejstva, pritožbene trditve ne držijo.

(3) Določba, da lahko sodišče odloči brez zahtevka, zadeva predvsem obravnavo v paternitetnih pravdah vloženih tožb, ki ne vsebujejo preživninskih zahtevkov. A tudi v takem primeru mora zahteva za pravno varstvo (tožba) „obstajati“. Če je umaknjena, sodišče ne odloča o nobenem zahtevku.