Jedro

Sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe (čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko je jim je vročena). Sodba sodišča druge stopnje postane pravnomočna z njeno izdajo na drugi stopnji.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu (v točkah II in III izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek odločanja o reviziji tožnikov z dne 15. 11. 2005 prekine do pravnomočne odločitve sodišča o predlogu za obnovo postopka tožnikov (točka I izreka); zavrglo predlog tožnikov za obnovo postopka vložen 17. 10. 2005 (točka II izreka); predlog tožnikov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodbe in sklepa III P 215/99 z dne 18. 12. 2002 (v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 628/2003 z dne 29. 9. 2004), vložen 17. 10. 2005, zavrnilo (točka III izreka).

2. Zoper odločitvi v točkah II in III izreka sta tožnika vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogoma ugodi, ugodi pa tudi predlogu za izločitev sodnice, če je za to pristojno, sicer pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj se predlog za izločitev sodnice obravnava kot pravočasen. Navajata, da sta v letu 2005 slučajno izvedela, da je bila leto pred tem izdana sodba Višjega sodišča v Ljubljani. Ta jima ni bila vročena, čeprav bi jo moralo sodišče po zakonu vročiti tudi na sedež pravne osebe, ne pa samo pooblaščencu, ki je bil zaradi operacije kolka tedaj v domu starejših občanov in ki je za dvigovanje pošte imel urejeno poštno ležeče in pooblaščenko za dviganje pošte. Vse to je sodišče ignoriralo. V zvezi s tem se pritožba sklicuje na določbi prvega odstavka 133. člena in tretjega odstavka 139. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navajata še, da je sodnica leta 2006 „tajno izgubila spis“ ter ga pričela iskati šele čez pet let. O tem tožnikov ni obvestila, tako so se medtem lahko izvajala izvršilna prisilna sredstva, s čimer je tožnikoma bila povzročena škoda. Sodišče osem let ni izvršilo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2. 3. 2006, ki je bil tožnikoma v korist, je pa po osmih letih izdalo nezakonit sklep v škodo tožnikov. Glede zavrnitve predloga za izločitev sodnice pa navajata, da je po njeni krivdi od zadnje glavne obravnave minilo že več kot l4 let. Toženko je že leta 2011 obvestila o izgubi spisa, tožnika pa šele v letu 2013, kar izkazuje njeno pristranskost. Pričakovala sta, da bo sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo ter jima izročilo kopijo nepopolne obnovljenega spisa (v njem ni zapisnikov o zaslišanju prič), česar pa sodnica ni storila. Zadeva na prvi stopnji ni končana, nadaljuje se postopek obnove in revizije. Spis je nepopolno obnovljen. Izločitev sodnice sta zahtevala že na začetku obravnave tega spora. Po 16 letih je sedaj jasno, da je bila že takratna zahteva utemeljena, a je bil predlog zavrnjen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je dne 12. 6. 2014 izdalo izpodbijani sklep, dne 16. 9. 2014 pa sklep, s katerim je kot prepozen zavrglo predlog tožnikov za izločitev sodnice. Ker zoper zadnji sklep ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 72. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbene navedbe v zvezi s tem sklepom obravnavalo kot pritožbene navedbe zoper sklep z dne 12. 6. 2014. Če namreč zakon določa, da zoper sklep ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (drugi odstavek 363. člena ZPP).

5. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP). Ker je bila obravnava v tej zadevi končana dne dne 18. 12. 2012, sodba pa izdana istega dne, prav tako pa je bila izdana tudi že odločba (sklep z dne 12. 6. 2014) v zvezi s predlogom za obnovo postopka, je sodišče prve stopnje, upoštevajoč gornjo določbo, predlog tožnikov za izločitev sodnice iz teh postopkov, pravilno zavrglo kot prepoznega (drugi in šesti odstavek 72. člena ZPP)(1). Glede na povedano so ostale pritožbene navedbe s tem v zvezi pravno nepomembne, zato pritožbeno sodišče na njih ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. V predlogu za obnovo se tožnika sklicujeta na obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP(2). Navajata, da je bila vročitev odločbe Višjega sodišča v Ljubljani z dne 29. 9. 2004 opravljena nepravilno, zato odločba sodišča prve stopnje (sodba in sklep z dne 18. 12. 2002) ni postala pravnomočna in izvršljiva ter predlagata „da se zadeva vrne v stanje pred pravnomočnostjo sodbe Višjega sodišča v Ljubljani“, da se torej razveljavi navedena odločba pritožbenega sodišča. Pravilno in zakonito je sodišče prve stopnje zaključilo, da to niso razlogi, ki bi predstavljali obnovitven razlog iz 2. točke 394. člena ZPP. Ta se nanaša le na primere, ko je do kršitve prišlo med postopkom do izdaje sodbe, ne pa, če sodišče stranki sodbe ni vročilo, saj je prav vročitev predpostavka za pravnomočnost sodbe, s tem pa tudi za obnovo postopka. Nobenega razloga tudi ni, da bi se razveljavila odločba pritožbenega sodišča zato, ker ni bila pravilno vročena (drugi odstavek 400. člena ZPP).

7. Navedene trditve, če bi se izkazale za utemeljene, pa bi lahko vodile k razveljavitvi klavzule izvršljivosti na odločbi sodišča prve stopnje z dne 18. 12. 2012 (ne pa tudi pravnomočnosti, kot bo razvidno iz nadaljevanja), zato je sodišče prve stopnje pravilno predlog tožnikov obravnavalo še kot predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti, na podlagi določbe drugega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ)(3).

8. V konkretnem primeru ne gre tudi za predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Sodba sodišča druge stopnje postane pravnomočna z njeno izdajo na drugi stopnji. Prvi odstavek 319. člena ZPP določa, da sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe (čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena). V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče odločbo (sodbo in sklep) s katero je v celoti potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (sodbo in sklep z dne 18. 12. 2002), izdalo dne 29. 9. 2004. Na ta dan je tako postala pravnomočna odločba pritožbenega sodišča, ker je bila odločba sodišča prve stopnje v celoti potrjena, pa tudi sodba in sklep sodišča prve stopnje z dne 18. 12. 2002. Z zatrjevanjem, da odločba sodišča druge stopnje z dne 29. 9. 2004 tožnikoma ni bila pravilno vročena, zato tožnika ne moreta doseči razveljavitve pravnomočnosti odločb. 9. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bila odločba Višjega sodišča v Ljubljani tožnikoma pravilno vročena. Oba je v postopku zastopal pooblaščenec F. M. (ki je pooblastilo odpovedal z vlogo z dne 15. 12. 2005, vročitev pa je bila opravljena 28. 12. 2004). Kadar ima stranka pooblaščenca (ali zakonitega zastopnika), se vročajo pisanja njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP). Zato je sodišče prve stopnje odločbo sodišča druge stopnje pravilno in zakonito vročilo pooblaščencu. Ni sporno, da mu je bila odločba osebno vročena dne 28. 12. 2004 (prilogi A37, A38).

10. Tudi takrat, ko pravno osebo zastopa pooblaščenec, sodišče odredi, da se vsako pisanje za stranko vroči pooblaščencu in se vročanje opravi po 137. in ne po 133. členu ZPP. Le kadar pravna oseba za pooblaščenca določi svojega delavca, se pisanje opravi z izročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem ali delavcu v poslovnem prostoru (drugi odstavek 133. člena ZPP). Če se pisanje vroči pooblaščencu neposredno, pa je vročitev kljub temu pravilna. Tudi, če bi torej F. M. šteli kot „delavca“ pri drugem tožniku, je bila vročitev odločbe sodišča druge stopnje, ki mu je bila vročena neposredno, pravilno in zakonito opravljena.

11. Neutemeljen je zato tudi predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti in je sodišče prve stopnje pravilno predlog v celoti zavrnilo.

12. Ostale pritožbene trditve (o izgubi spisa, o nepopolno obnovljenem spisu) za odločitev niso pravno pomembne, zato pritožbeno sodišče na njih ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Če je zahteva za izločitev sodnika prepozna, nerazumljiva, nepopolna ali nedovoljena, jo s sklepom zavrže že predsednik senata oziroma sodnik posameznik in o njej predsednik sodišča sploh vsebinsko ne odloča. (2) Pravnomočno končan postopek se na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

(3) Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal.