Jedro

Na dolžniku je dokazno breme o tem, da tako predlagana preusmeritev izvršbe zadošča za poplačilo denarne terjatve, kar pa pomeni, da mora biti takšna omejitev v korist upnika in da se upnik lahko še vedno poplača na najhitrejši in najenostavnejši način. Ob tem da iz obrazložitve prvostopnega sklepa izhaja, da dolžnik v predlogu za omejitev izvršbe ni navajal nobenih podatkov o višini njegove plače ter je celo navajal, da zadnje leto zaradi bolniškega staleža prejema le nadomestilo plače, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni z ničemer izkazal, da bo izvršba z rubežem plače oziroma denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet zadoščala za poplačilo terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za omejitev izvršbe (I. točka izreka) ter sklenilo, da dolžnik nosi svoje stroške pritožbe z dne 19. 8. 2019 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil dolžnik ter pri tem uveljavljal pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da se v konkretnem primeru izterjuje dolžnikov dolg z dvema izvršilnima srredstvoma, in sicer rubežem in prodajo dolžnikove nepremičnine v predmetnem postopku ter rubežem plače dolžnika in njegove soproge (ki je v položaju porokinje) v postopku In 17/2012. Izpostavlja, da je sodišče zaključilo, da je potrebno oba postopka obravnavati kot celoto ter vsled navedenemu zatrjuje, da je pri predlagani omejtivi zato bistvena tudi finančna zmožnost njegove soproge, do katere pa se sodišče v sklepu sploh ni opredelilo, temveč se je ukvarjalo le z dolžnikovo plačo. Opozarja, da je v predlogu za omejitev izvršbe navedel, da se predmetni dolg odplačuje z rubežem njegove in soprogine plače ter pri tem kot dokaz navedel pregled prometa TRR na... v obdobju od 1. 1. 2017 do 25. 8. 2017 in poudaril, da se zneski za poplačilo terjatve s soproginega transakcijskega računa tudi sicer redno odvajajo. Sodišču očita, da je s tem, ko se je osredotočilo izključno na prognozo dolžnikovih prihodkov in njegove zmožnosti za poplačilo dolga, pri tem pa povsem zanemarilo prihodke in odplačevanje dolga s strani njegove soproge, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Poudarja, da prisilna prodaja njegovega doma predstavlja hud poseg v njegov položaj ter da je potrebno skladno z načelom sorazmernosti tehtati med upnikovo pravico do poplačila ter položajem in posegom v pravice dolžnika in njegove družine. Izpostavlja, da je poleg vsega zadnje leto tudi hudo bolan ter da bi prodaja hiše in prisilna izselitev zanj pomenila hudo breme, medtem ko je upnik pravna oseba, ki ima v lasti zadosti kapitala za normalno delovanje. Zatrjuje, da terjatev ves čas redno obročno odplačuje. V zvezi s stroškovno odločitvijo sodišču očita, da ni pojasnilo, zakaj mora pritožbene stroške nositi dolžnik ter da bi glede na osnovno materialno pravilo, da škodo povrne tisti, ki jo povzroči, te stroške moral nositi upnik. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila odredba o prodaji nepremičnine izdana dne 21. 11. 2017 ter da se zato skladno z določbo tretjega odstavka 70. člena novele ZIZ-L (Uradni list RS, št. 11/2018), ki velja od 25. 3. 2018, v predmetni zadevi uporablja do sedaj veljavni zakon.

6. Ker iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o dovolitvi izvršbe z dne 23. 1. 2017 pravnomočen, dolžnik pa je bil v pravnem pouku navedenega sklepa poučen po prvem, četrtem in petem odstavku 169. člena ZIZ, pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi pri izpodbijani odločitvi moralo tehtati sorazmernost posega v ustavno zavarovane pravice dolžnika in njegove družine zaradi dovolitve izvršbe na nepremičnino.

7. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da v predmetni zadevi teče izvršba na nepremičnino ter da je dolžnik predlagal, da bi se upnikova terjatev poplačala z že dovoljenimi sredstvi v drugem izvršilnem postopku, ki se vodi za poplačilo iste terjatve, konkretno z izvršbo na plačo njega in njegove soproge.

8. Po določbi prvega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 169. člena sodišče ugodi predlogu za preusmeritev izvršbe, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom. Na dolžniku je dokazno breme o tem, da tako predlagana preusmeritev izvršbe zadošča za poplačilo denarne terjatve, kar pa pomeni, da mora biti takšna omejitev v korist upnika in da se upnik lahko še vedno poplača na najhitrejši in najenostavnejši način.

9. Ob tem da iz obrazložitve prvostopnega sklepa izhaja, da dolžnik v predlogu za omejitev izvršbe ni navajal nobenih podatkov o višini njegove plače ter je celo navajal, da zadnje leto zaradi bolniškega staleža prejema le nadomestilo plače, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni z ničemer izkazal, da bo izvršba z rubežem plače oziroma denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet zadoščala za poplačilo terjatve. Ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi plačo dolžnikove soproge, saj je glede na razloge izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnik višine ženine plače ni izkazal. Ker iz obrazložitve napadenega sklepa izhaja, da ima pri ... d.d. TRR odprt dolžnik in ne njegova žena, pritožba s sklicevanjem na predlagani pregled prometa na TRR pri ... v obdobju od 1. 1. 2017 do 25. 8. 2017, navedeni zaključek ne more izpodbiti.

10. Na tem mestu je še poudariti, da bi moral dolžnik glede na to, da je kot drugo izvršilno sredstvo predlagal izvršbo na plačo oziroma druge stalne denarne prejemke, skladno z določbo petega odstavka 169. člena ZIZ izkazati za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o predlogu. Poleg tega glede na določbe ZIZ tudi ni nepomembno, da v predmetni zadevi teče izvršba za poplačilo terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej nepremičnini oziroma hiši. 11. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da pritožbenih stroškov dolžniku ni priznalo, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil, saj še terjatev upnika ni prenehala v celoti in je zato obravnavani postopek, ki teče po predlogu upnika utemeljen in upravičen. Pritožba vsled povzetemu neutemeljeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za odločitev pod II. točko izreka sklepa.

12. Pritožbeno sodišče je ob obrazloženem pritožbo dolžnika, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve (2. točka 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), saj tudi ob preizkusu izpodbijane odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), ni zasledilo kakšnih kršitev oz. nepravilnosti.

13. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, zaključek, da mu je upnik te stroške povzročil neutemeljeno, ni mogoč, zato svoje pritožbene stroške krije dolžnik sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).