Jedro

Že možnost izvedbe priključkov na omenjena javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe. Morebitno dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišč, ki niso v lasti zavezanca za plačilo NUSZ, še ne pomeni, da te možnosti ni.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

O upravnem postopku

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožniku za leto 2021 odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za, v izreku navedene nepremičnine, med drugim tudi za nepremičnino parc. št. 1125/2, k. o. ... Ta je v izreku opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče ("nezazidano stanovanja"), NUSZ za to nepremičnino pa je bilo odmerjeno od površine 3557 m2, v skupni višini 1.487,32 EUR. NUSZ je bilo odmerjeno na podlagi 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84), 218. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode (Odlok, UL RS, št. 77/19; v nadaljevanju Odlok o NUSZ). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ podatke za odmero NUSZ prejel od Občine Medvode, podatki pa so del evidence, ki jo vodi občina. V skladu s 404. členom Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2) davčni organ izda odločbo o NUSZ po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje občina.

2.Toženka je tožnikovo pritožbo, ki jo je vložil zoper prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na nepremičnino 1125/2, k. o. ..., zavrnila kot neutemeljeno. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da tožnikova nepremičnina parc. št. 1125/2 k. o. ..., ki je nezazidano stavbno zemljišče, po namenski rabi občinskega prostorskega načrta, leži na območju stavbnih zemljišč, natančneje SKk - površina za kmetije, kjer je dovoljena gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter kmetijskih gospodarskih objektov. Dodatno je za enoto urejanja prostora ..., kjer je ta parcela, v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Medvode (v nadaljevanju OPN), določeno, da se gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt izda po izdaji uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte. Nezazidano stavbno zemljišče se odmeri, če prostorski akt določa, da je na zemljišču dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb. Na tožnikovi parceli je gradnja stanovanjskega objekta dovoljena, je pa postavljen posebni pogoj. Pri odmeri nezazidanih stavbnih zemljišč se upošteva namenska raba zemljišč, skladno z OPN, in ne dejanska raba. Predmetna nepremičnina izpolnjuje tudi pogoje komunalne opremljenosti, saj je iz v spis vloženih mnenj upravljavcev komunalne infrastrukture (A., d. o. o., z dne 22. 1. 2021, ter B., d. d., z dne 22. 1. 2021) razvidno, da je za predmetno zemljišče podana možnost priključitve na komunalno infrastrukturo, kot jo določa ZGO-1. Prav tako je možen dostop do javne ceste, saj obravnavana parcela leži neposredno ob javnih poteh JP ... in JP ..., zato je dostop zemljišča do javnega cestnega omrežja možen z dveh strani.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 1125/2, k. o. ..., ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v tem delu odpravi in samo na novo odmeri NUSZ, podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Sklicuje se na določbe 218. in 218.b člena ZGO-1, konkretneje zatrjuje, da je za opredelitev stavbnega zemljišča in nastanek zaveze za plačilo NUSZ potrebno kumulativno izpolniti tri pogoje: 1/da je zanj sprejet prostorski izvedbeni akt, 2/da je zemljišče minimalno komunalno opremljeno in da ima urejen dostop do javnega cestnega omrežja in 3/da leži znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo. Pojasnjuje, da je občina predmetno nepremičnino pred časom opredelila kot stavbno zemljišče z namenom, da tožnik preseli kmetijo iz naselja. Nepremičnina leži izven vasi, sredi zemljišč, ki so po namenski rabi kmetijska. Opredeljena je kot stavbno zemljišče s podrobno namensko rabo za kmetije (SKk), pri čemer sprememba v druge namenske rabe ni dopustna. OPN predmetno nepremičnino omejuje na gradnjo kmetijskih objektov, spremljajočih objektov za bivanje ter objektov za opravljanje spremljajočih dejavnosti na kmetiji. V posebnih pogojih OPN je določeno, da so objekti lahko namenjeni le delovanju kmetije. Za območje ... OPN je določen dodaten pogoj, to je, da se gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt izda šele po izdaji gradbenega dovoljenja za kmetijske objekte. Območje SKk je posebej namenjeno za gradnjo celovite kmetije, ki potrebuje vsaj 4000 m2, in ne 400 m2. Kmetijski objekti na tem območju morajo biti dodatno zasnovani in locirani tako, da smrad, hrup in mrčes ne motijo okoliških prebivalcev. Od Občine Medvode je tožnik dobil ustno pojasnilo, da lahko predmetno nepremično razparcelira in nato več manjših zazidljivih parcel proda, kar pa ne drži, saj OPN individualne stanovanjske gradnje na podrobni namenski rabi SKk in območju ... ne omogoča. Občina je prvostopenjskemu organu sporočila napačne podatke glede namena uporabe zemljišča, posledično je ta izdal odločbo, ki po vsebini ni skladna z OPN. Predmetna nepremičnina po namenu uporabe ni "nezazidano stanovanja", temveč sodi pod SKk - kmetije z dodatnim pogojem. Tožnik posledično trdi, da za predmetno nepremičnino pogoj, da je odmera NUSZ mogoča, če je sprejet ustrezen prostorski izvedbeni akt, ni izpolnjen. Oba upravna organa sta podrobno vsebino OPN zanemarila, zato izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi materialnega prava, obenem je napačno ugotovljeno dejansko stanje.

5.Tožnik nadalje zatrjuje bistveno kršitev postopka, saj prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi izpolnjevanja pogoja minimalne komunalne opremljenosti, ne navaja. Zakonodajalec je imel pri sprejemanju ZGO-1 v mislih priključke, ki že omogočajo individualen priklop na komunalne vode, ne pa zgolj hipotetične možnosti priklopa na te zaradi njihove morebitne bližine. Sklicuje se na stališče Ustavno sodišče v odločbi, U-I-286/04-46, skladno s katero je razlaga ZGO-1, po kateri se zgolj domneva, da sprejetje prostorskega akta pomeni komunalno opremljenost, neustavna. V obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedenih vsebinskih razlogov, na podlagi katerih bi lahko tožnik preveril dejansko možnost priklopa na komunalne vode, niti se upravni organ ni opredelil glede urejenega dostopa do cestnega omrežja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe se ni moč seznaniti z razlogi, ki so davčni organ vodili k takšnemu izreku, ravno tako se prvostopenjski organ ni poglobil v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega predpisa. Manjka tudi dokazni sklep, ki bi tožniku omogočal preveriti, ali njegovo dejansko stanje res ustreza pravnim normam. Zakonitosti izpodbijane odločbe se ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Šele drugostopenjski organ se je v odločbi opredelil glede možnosti priklopa na komunalne vode in dostopa, kar pa je prepozno - FURS bi moral zakonske pogoje za odmero NUSZ pojasniti in izpolniti že v izpodbijani odločbi.

6.V posledici tožbenih ugovorov tožnik meni, da Občina ni pravilno sporočila podatkov FURS, ko ni pri predmetni nepremičnini upoštevala določb OPN glede omejitev gradnje na parc. št. 1125/2, k. o. ..., ki spada v podrobno namensko rabo SKk za gradnjo kmetije in hkrati območje ... z omejitvami ter posebnimi pogoji gradnje. Mnenja je, da bi moral biti NUSZ za predmetno nepremičnino odmerjen primerljivo ostalim kmetijam, ne pa v znesku, ki velja za individualno stanovanjsko gradnjo za več parcel po 400 m2.

7.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve odločb na obeh stopnjah. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

8.V nadaljnjih pripravljalnih vlogah tožnik vztraja pri razlogih iz tožbe.

Glavna obravnava in dokazni postopek

9.Sodišče je dne 11. 9. 2025 izvedlo narok za glavno obravnavo, na katerega je pristopil tožnik, tožena stranka na narok ni pristopila, vendar je podala pisno strinjanje, da se narok ne opravi.

10.Tožnik je na glavni obravnavi pojasnil, da je na sodišču v identični zadevi že bilo odločeno, pri čemer se s samo odločitvijo strinja, vendar pa meni, da je občina poslala napačne podatke. Postopek spremembe namembnosti se je začel na njegovo pobudo, gre za selitev kmetije, zato se lahko na tem območju zgradi le ena hiša, ostalo je kmetija. Poudaril je, da se ne želi izogniti dajatvam, želi pa da so te pravične in sorazmerne, primerljive njegovim kolegom kmetovalcem, ki plačujejo cca. 300,00 EUR NUSZ, sporno je, da sam leta plačuje previsok NUSZ. Na zadevo je treba gledati pravično na način, da bo država prejela sorazmerne dajatve, on pa bo lahko opravljal svoje delo. Dejstvo je, da je občina odlok spremenila in podala napačne podatke, zato je odločba krivična in nesorazmerna.

11.Na naroku je tožnik dokazni predlog za svoje zaslišanje umaknil.

12.Tožnik je predlagal vpogled v izpodbijano odločbo z dne 26. 7. 2021, odločbo MF z dne 28. 7. 2022, e-dopis občini z dne 19. 9. 2011, dopis Prestavitev kmetije - muzej na prostem z dne 20. 9. 2013, pobuda številka 654 (dokument št. 350-21/2016-2) z dne 14. 4 2016, mnenje KGZS (dokument št. 675/II-8626) z dne 21. 5. 2018, stališče MKGP (dokument št. 352-103/2005/91) z dne 6. 6. 2018 ter sodno presojo pravnih aktov1.2

13.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listino, ki je priloga tožbe na list. št. A1, ter v vse listine v upravnem spisu zadeve, zlasti v:izpodbijano odločbo FURS št. DT4224-63/2021-006271 z dne 26. 7. 2021, pritožbo tožnika z dne 18. 8.2021, Mnenje Občine Medvode z dne 21. 9. 2021 in drugostopenjsko odločbo MF št. DT-499-13-1025/2021 z dne 28. 7. 2022; listine sodnega spisa ter listine, ki jih je tožbi priložil tožnik.

14.Sodišče je zavrnilo tožnikove dokazne predloge za vpogled v e-dopis občini z dne 19. 9. 2011, dopis prestavitev kmetije - muzej na prostem z dne 20. 9. 2013, pobudo številka 654 (dokument št. 350-21/2016-2) z dne 14. 4. 2016, mnenje KGZS (dokument št. 675/II-8626) z dne 21. 5. 2018 in stališče MKGP (dokument št. 352-103/2005/91) z dne 6. 6. 2018 3 kot nedopustne, saj dokaznih predlogov tožnik tekom upravnega postopka ni podal. Navedeni dokazi so nedopustni tudi zato, ker so bili predlagani po izteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Procesno izhodišče za obravnavanje dejanskega stanja v upravnem sporu je določeno v tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Natančnejši pogoji za uveljavljanje tožbenih novot so določeni v 52. členu ZUS-1, ki določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik izvedbo dokazov predlagal šele v vlogi z dne 23. 9. 2022 in v vlogi z dne 18. 7. 2025, kar je po izteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, kot ga določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1. Ob tem v upravnem sporu ni podal opravičljivih razlogov, zakaj jih (upravičeno) ni mogel predlagati oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnikovi razlogi podani na naroku, "češ da je bil prepričan, da je to že predloženo, da je to predložil v drugih postopkih in da ni vedel, da jih mora predložiti v vsakem posameznem postopku, saj ni pravnik, odvetnika pa ni angažiral, ker so mu povedali, da bo tožbo izgubil", pa po presoji sodišča niso opravičljivi. Zato teh dokaznih predlogov sodišče skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 v upravnem sporu ne sme upoštevati in je njihovo izvedbo zavrnilo.

15.Ob tem sodišče še pojasnjuje, da so navedeni dokazi tudi nerelevantni. Kot je sodišče tožniku pojasnilo tudi v okviru materialno-procesnega vodstva na glavni obravnavi, je za odmero NUSZ relevantna namembnost zemljišča po veljavnih občinskih prostorskih aktih. Kako je potekala prestavitev kmetije, kako je potekala sprememba namembnosti zemljišča in kakšna so bila tožnikova pričakovanja s tem v zvezi oz. kakšna zagotovila mu je s tem v zvezi podala občina, za odločitev v zadevi ni pravno relevantno.

16.Sodišče kot nedopustne tožbene novote (z vidika 52. člena ZUS-1 in prvega odstavka 28. člena ZUS-1) opredeljuje tudi dejstva, ki jih je tožnik zatrjeval v vlogah z dne 23. 9. 2022, 22. 10. 2022 in z dne 18. 7. 2025, pa jih v upravnem postopku in v tožbi ni zatrjeval. Nedopustno tožbeno novoto tako predstavlja zatrjevanje dejstev v zvezi s potekom selitve tožnikove kmetije, potekom postopka spremembe namembnosti zemljišča in pridobljenimi soglasji. Zatrjevanja teh dejstev šele v vlogi z dne 23. 9. 2022, 22. 10. 2022 in 18. 7. 2025 tožnik po presoji sodišča ni uspel upravičiti, zato je z njihovim zatrjevanjem prekludiran (52. člen ZUS-1). Navedena dejstva za odločitev v zadevi sicer tudi niso pravno relevantna, saj je (kot že pojasnjeno) za odmero NUSZ relevantna namembnost zemljišča po veljavnih občinskih prostorskih aktih.

17.Sodišče je zavrnilo tudi tožnikov predlog, poimenovan kot "sodna presoja pravnih aktov", saj to ni dokazilo, torej ga tožnik tudi ne more navesti v dokaznem predlogu.

18.Zavrnitvi dokaznih predlogov tožnik na naroku ni ugovarjal45

Materialno pravo

19.Podlaga za odmero nadomestila je bil Odlok o NUSZ. Pooblastilo občini za sprejem odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča daje prvi odstavek 61. člena ZSZ/84 (Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji). Navedena določba ZSZ/84 je del VI. poglavja zakona, ki ureja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. ZSZ/84 oziroma njegovo VI. poglavje je na podlagi 33. člena Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr) prenehal veljati 1. 1. 2014.

20.Vendar je Ustavno sodišče z odločbo, št. U-I-313/13 z dne 21. 3. 2014, ZDavNepr razveljavilo (1. točka izreka) ter med drugim odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr (3. točka izreka), med katerimi je tudi VI. poglavje ZSZ/84 ter občinski odloki, ki so bili izdani na njegovi podlagi ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Torej, ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1, je treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84, določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča ter občinske odloke, izdane na navedeni pravni podlagi.

21.ZSZ/84 v 58. členu določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča na območju, ki ga določi občinska skupščina, plačuje nadomestilo. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje (prvi odstavek 60. člena ZSZ/84).

22.Tretji odstavek 218. člena ZGO-1 in prvi odstavek 4. člena Odloka o NUSZ določata, da se za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

23.Nadalje 2. alineja prvega odstavka 218. b člena ZGO-1 določa, da so s tretjim odstavkom 218. člena tega zakona kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

24.Četrti odstavek 218. člena ZGO-1, določa, da se šteje, da je za zemljiške parcele iz druge alineje prvega odstavka 218. člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, in sicer tedaj, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alineje prvega odstavka 218. člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

Sodna presoja

K I. točki izreka

25.Tožba ni utemeljena.

26.V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe (v zvezi z drugostopenjsko odločbo) v delu, ki se nanaša na odmero NUSZ za tožnikovo nepremičnino parc. št. 1125/2, k. o. ... Tožnik v bistvenem uveljavlja, da za odmero NUSZ niso izpolnjeni pogoji iz druge alineje prvega odstavka 218.b člena ZGO-1 (saj za zemljišče ni sprejet (ustrezen) prostorski izvedbeni akt), obenem uveljavlja tudi neobrazloženost izpodbijane odločbe.

27.Sodišče s tem uvodoma poudarja, da je z vidika odmere NUSZ relevantna namembnost zemljišča po občinskih prostorskih aktih, veljavnih v času odmere NUSZ. Veljavni občinski prostorski akti imajo tako za posledico, da lahko obstaja obveznost plačila NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče, vendar pod pogojem, da je na njem dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, z izjemo tistih za potrebe negospodarskih dejavnosti, in da je zagotovljena komunalna opremljenost, kot to določa druga alineja prvega odstavka 218. b člena ZGO -1.

Glede ugovora o (ne)ustreznosti prostorskega akta

28.V zadevi je nesporno, da je z OPN tožnikova nepremičnina parc. št. 1125/2, k. o. ..., po namenski rabi uvrščena med stavbna zemljišča, S - območje stanovanj, SKk - kmetije (površine za kmetije). Skladno s 117. členom OPN so površine za kmetije namenjene kmetijam in spremljajočim dejavnostim na kmetiji, na teh površinah pa je dopustno bivanje in kmetijstvo s spremljajočimi dejavnostmi. Med dopustne objekte na teh površinah sodijo tudi eno in dvostanovanjske stavbe. Iz posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za enoto urejanja prostora (EUP) ..., kjer se (kar je v zadevi ravno tako nesporno) nahaja predmetna nepremičnina, ob tem izhaja še zahteva, da se gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt izda po izdaji uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte.

29.Iz vsebine veljavnega OPN izhaja, da je na zemljišču tožnika, parc. št. 1125/2, k. o. ..., dopustna (tudi) gradnja stanovanjskih objektov. Smiselno temu pritrjuje celo tožnik sam, saj navaja, da je na območju dopustna gradnja stanovanjske hiše (pa čeprav le v sklopu kmetije). Zmotno pa je stališče tožnika, da zaradi dejstva, ker na območju ni dovoljena gradnja "več individualnih stanovanjskih hiš v sklopu stanovanjske soseske", oz. je gradnja stanovanjske stavbe dopustna pod določenimi pogoji, to razlog, da se njegovo zemljišče ne bi uvrstilo med nezazidana stavbna zemljišča. Ker gre pri predmetni nepremičnini tudi po presoji sodišča tako za zemljišče, za katero je (kot to zahteva druga alineja prvega odstavka 218.b člena ZGO-1) z OPN določeno, da je na njem dopustna gradnja določenih vrst objektov iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, in sicer stanovanjskih stavb, je s tem povezan pogoj za odmero NUSZ izpolnjen. Navedeno sta pravilno upoštevala tudi upravna organa, tožbeni očitek o s tem povezani nepravilni uporabi materialnega prava in napačno ugotovljenem dejanskem stanju pa po presoji sodišča ni utemeljen.

Glede ugovora o neobrazloženosti izpodbijane odločbe

30.Tožnik uveljavlja, da je organ zagrešil bistveno kršitev pravil postopka, ko v izpodbijani odločbi ni ustrezno obrazložil odločitve glede komunalne opremljenosti predmetne nepremičnine. Sodišče pojasnjuje, da v skladu s prvim odstavkom 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) organ druge stopnje v primeru, kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. V konkretnem primeru je toženka ob odločanju o tožnikovi pritožbi postopek dopolnila s tem, da je obrazložila možnost priklopa do komunalnih voda, kot tudi dostopa do javnega cestnega omrežja. Hkrati se je opredelila tudi do mnenj pristojnih upravljavcev komunalne infrastrukture, ki so bila pridobljena v zvezi z vprašanjem komunalne opremljenosti obravnavane nepremičnine. Iz upravnega spisa izhaja, da so bila ta mnenja - kot priloga mnenja občine o pritožbi - tožniku posredovana že pred izdajo odločbe organa druge stopnje. Tožnik tudi ne zatrjuje, da se z njimi ne bi mogel seznaniti ali da bi mu bila s tem kršena pravica do izjave. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je toženka s pridobitvijo in upoštevanjem navedenih mnenj ravnala v skladu z določbami 251. člena ZUP ter da pri tem ni prišlo do kršitve pravil postopka.

31.Toženka v drugostopenjski odločbi ugotavlja, da je za predmetno nepremičnino podana možnost priključitve na komunalno infrastrukturo, pri čemer se sklicuje na mnenja upravljavcev, B., d. d., in A., d. o. o., ter da je za nepremičnino možen dostop do javne ceste, saj obravnavana parcela leži neposredno ob javnih poteh JP... in JP... Toženka v svoji odločbi po presoji sodišča ustrezno pojasnjuje dejansko stanje in razloge, ki glede na drugo alinejo prvega odstavka 218.b člena ZGO-1, narekujejo zaključek upravnih organov, da je pogoj za odmero NUSZ, ki se nanaša na komunalno opremljenost, v zvezi s tožnikovo nepremičnino izpolnjen. Tožbeni očitki o tem, da izpodbijane odločbe v navedenem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev pravil postopka, po presoji sodišča tako niso utemeljeni.

32.V skladu s četrtim odstavkom 218.b člena ZGO-1 se šteje, da je za nezazidana stavbna zemljišča, iz druge alineje prvega odstavka tega člena, zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alineje prvega odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

33.Iz ustaljene sodne prakse tega sodišča (npr. iz sodb, I U 1616/2015 z dne 19. 1. 2017, II U 128/2016 z dne 13. 9. 2017, I U 217/2018 z dne 13. 12. 2018, itd.) izhaja, da že možnost izvedbe priključkov na omenjena javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe. Morebitno dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišč, ki niso v lasti zavezanca za plačilo NUSZ, še ne pomeni, da te možnosti ni. Pravna dopustnost priključevanja preko zemljišča v lasti drugega je namreč predmet presoje v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja, ko je upravni organ v zvezi z zakonsko zahtevano minimalno komunalno oskrbo objekta dolžan preveriti, ali investitor izkazuje pravico graditi (6. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1) tudi za posege na tujih zemljiščih, ki so povezani z zagotavljanjem minimalne komunalne oskrbe načrtovanega objekta. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča pa je odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja ni izveden (sodba, X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014).

34.Iz mnenj upravljavcev komunalne infrastrukture, na katere se v svoji (drugostopenjski) odločbi sklicuje tudi toženka, izhaja, da je predmetno zemljišče opremljeno z vodovodno infrastrukturo (na zemljišču je že urejen vodovodni priključek za namen opravljanja kmetijske dejavnosti) in da je eventualne objekte na navedenem zemljišču mogoče priključiti na obstoječe elektroenergetsko omrežje v bližini tega. Prav tako iz mnenja Občine Medvode izhaja, da predmetna nepremičnina leži neposredno ob javnih poteh JP ... in JP ... Kolikor dostop do javne ceste neposredno iz zemljišča ne bi bil mogoč, je tega mogoče zgraditi s pridobitvijo lastninske pravice na tuji nepremičnini, ureditvijo služnosti ali sodno določeno nujno potjo.

35.Na podlagi zgoraj navedenega sodišče ugotavlja, da sta upravna organa pravilno ugotovila, da je zadevno zemljišče v lasti tožnika komunalno opremljeno, saj je izpolnjen pogoj možnosti priključitve na javno komunalno infrastrukturo, kot jo opredeljuje četrti odstavek 218.b člena ZGO-1. Ker gre v obravnavanem primeru za dejansko možnost priključitve na obstoječo javno infrastrukturo, ki je že bila predana v upravljanje pristojnemu izvajalcu javne službe, in ne zgolj za hipotetično možnost priključitve, takšna ugotovitev tudi ni v neskladju z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, na katero se v postopku sklicuje tožnik.

Sklepno

36.Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijane odločbe ni uspel izkazati. Sodišče je na podlagi obrazloženega ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K II. točki izreka

37.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1.Dokaznih predlogov Pobude številka 654 (dokument št. 350-21/2016-2) z dne 14. 4. 2016, Mnenje KGZS (dokument št. 675/II-8626) z dne 21. 5. 2018, in Stališče MKGP (dokument št. 352-103/2005/91) z dne 6. 6. 2018, tožnik k vlogi z dne 18. 7. 2025, v kateri jih je predlagal, ni priložil. Na naroku je sodnica v okviru materialno-procesnega vodstva tožniku pojasnila, da se morajo vloge, skladno z 106. členom ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1, sodišču izročiti v toliko izvodih, kolikor jih je potrebno za sodišče in za nasprotno stranko, ter v tako obliki, da jih sodišče lahko izroči. To velja tudi za priloge. Tožnik je na poziv sodišča pojasnil, da je bil prepričan, da je navedene dokumente sodišču že predložil in da jih nima s seboj.

. Na naroku je sodnica v okviru materialno procesnega vodstva tožniku pojasnila, da v skladu s 52. členom ZUS-1 lahko v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Ravno tako je sodnica opozorila na rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v roku 30 dni, od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1), ki je zakonski prekluzivni rok, in v tožbi mora tožnik navesti (med drugim) razloge, zakaj toži in za svoje trditve predlagati ustrezne dokaze.<br>³ .Dokazne predloge Pobuda številka 654 (dokument št. 350-21/2016-2) z dne 14. 4. 2016, mnenje KGZS (dokument št. 675/II-8626) z dne 21. 5. 2018, stališče MKGP (dokument št. 352-103/2005/ 91) z dne 6.6.2018 je tožnik sodišču posredoval 12. 9. 2025, vendar jih sodišče, iz razlogov te sodbe, ni upoštevalo.<br>⁴ Glej 6 stran Zapisnika naroka ( listovna številka 33 spisa)<br>⁵ V zaključni besedi je tožnik ponovno izpostavil, da je na podlagi napačnih podatkov Občine prvostopenjski organ izdal nepravično, nesorazmerno, nepošteno in nepravilno odločbo in vztrajal, da se ta krivica popravi na način, da se mu odmeri NUSZ v višini cca. 300,00 EUR. Dodajal je, da si prizadeva, da bi mladi prevzeli kmetijo, vendar morajo imeti pogoje, da lahko delo opravljajo. Medtem ko si na Ministrstvu za kmetijstvo prizadevajo te pogoje ustvariti s pomočjo subvencij, vzporedno drugo ministrstvo izdaja odločbe, s katerimi ubija voljo do dela.