Jedro

Ni podan pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, s katerim dolžnica smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Ne drži, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje popolnoma neobrazložen. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je res skopa, vendar pa je sodišča prve stopnje v zadostni meri povzelo razloge za zavrnitev dolžničinega predloga za odlog, tako da ga je mogoče preizkusiti. Pojasnilo je, da dolžnica z navedbami v predlogu za odlog o osebnih okoliščinah, nezmožnosti uporabe podedovanega premoženja, drugih izvršilnih postopkih in težkih življenjskih razmerah ni izkazala niti ni zatrjevala nobenega od zakonsko zahtevanih pogojev iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče se s tem zaključkom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti dolžničinega predloga za odlog strinja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžničin predlog za odlog izvršbe.

2.Dolžnica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetnici iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišča predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi ali spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in izvršbo odloži za najdaljše zakonsko dopustno obdobje ter upniku naloži povrnitev dolžničinih stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je v predlogu za odlog natančno opisala razloge za odlog izvršbe, glede katerih se sodišče prve stopnje ni konkretno opredelilo in je izpodbijani sklep neobrazložen. Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ker ni preverjalo njenih ugovornih navedb, v katerih je dolžnica pojasnila, da nepremičnine (glede katerih upnik predlagal izvršbo), ki jih ima sicer v lasti, ne more uporabljati, ker jih zaseda tretja oseba, ki je dolžnica ne more deložirati. V teh nepremičninah ima dolžnica vse svoje premično premoženje, zato, čeprav dolžnica dejansko zaradi objektivnih razlogov (preprečevanje po tretji osebi) v tej hiši ne živi, le-ta na nek način predstavlja njen dom.

Nadalje navaja, da v primerjavi z vrednostjo upnikove terjatve izvršba na te nepremičnine tudi ni primerno sredstvo in predmet izvršbe. Dolžnica za upnikovo terjatev ni vedela, saj ni prejela upnikovih pozivov na plačilo in pošte iz predhodnih izvršilnih postopkov, s terjatvijo se je seznanila šele julija 2023. Terjatev je verjetno v celoti zastarala, česar sodišče prve stopnje ni preverjalo. Poskušala se bo z upnikom dogovoriti, ker ne dolguje celotnega zneska. Dodaja, da bi s takojšnjo izvršbo utrpela nenadomestljivo škodo, saj bi ostala brez podedovane nepremičnine, ki je njeno edino premoženje in ki ga že tako ne more koristiti (bori se s tretjo osebo in se sklicuje na zadevo I 55/2020). Ko bo te nepremičnine dobila v posest, se bo iz njih lahko tudi živela, saj ji omogočajo vsaj pridelavo vrtnin, upnik pa z odlogom ne bi utrpel nobene škode, tako da je podana predpostavka za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ, podani so drugi posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ.

3.Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ni podan pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, s katerim dolžnica smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Ne drži, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje popolnoma neobrazložen. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je res skopa, vendar pa je sodišča prve stopnje v zadostni meri povzelo razloge za zavrnitev dolžničinega predloga za odlog, tako da ga je mogoče preizkusiti. Pojasnilo je, da dolžnica z navedbami v predlogu za odlog o osebnih okoliščinah, nezmožnosti uporabe podedovanega premoženja, drugih izvršilnih postopkih in težkih življenjskih razmerah ni izkazala niti ni zatrjevala nobenega od zakonsko zahtevanih pogojev iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče se s tem zaključkom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti dolžničinega predloga za odlog strinja.

6.Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da je odlog izvršbe možen le primerih, ki so taksativno našteti v točkah od 1 do 12 prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Odlog pa je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, našteti v točkah 1 do 4 drugega odstavka 71. člena ZIZ (1. izvršba na dolžnikov dom,1 2. izvršba za izpraznitev in izročitev dolžnikovega doma,2 3. neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa dolžnika kot potrošnika in 4. drugi posebno upravičeni razlogi, ki jih izkaže dolžnik).

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi dolžnica ponavlja navedbe v predlogu za odlog in izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžnica ni izkazala pogojev za odlog po prvem odstavku 71. člena ZIZ, saj v predlogu niti ni zatrjevala nobenega od (v točkah 1 do 12 citirane določbe ZIZ) taksativno naštetih primerov; Pritožbeno sodišča pa soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnica ni izkazala niti zatrjevala nobenega od pogojev za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Dolžnica v predlogu za odlog ni zatrjevala pogojev po 3. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ3 ali pogojev po 1. in 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, niti ni zatrjevala, da bi bile nepremičnine, ki so predmet izvršbe, njen dom. Pritožbene navedbe, da nepremičnine "na nek način" predstavljajo njen dom, čeprav tam dejansko ne prebiva, v pritožbi prvič zatrjuje. Zato predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritrditi je tudi zaključku sodišča prve stopnje, da ni podanih razlogov za utemeljenost dolžničinega predloga na podlagi 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ. Izvršbo na podlagi citirane določbe ZIZ je mogoče odložiti, kadar so za to podani posebno upravičeni razlogi le v primeru, da gre za izjemno situacijo, ki dolžniku onemogoča izpolnitev njegove obveznosti. Namen odloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ je namreč omogočiti varstvo dolžnikovega položaja v tistih tistih izjemnih primerih, ko bi invazivnost izpraznitve in izročitve nepremičnine nasprotovala doseženim civilizacijskim vrednotam in zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva ter bi odrekala skrb za človeka.4 Takšnih izjemnih okoliščin pa dolžnica tudi po presoji pritožbenega sodišča v predlogu za odlog z navedbami o nemožnosti uporabe podedovanih nepremičnin, ki ji omogočajo oziroma bi jih lahko omogočale pridelavo vrtnin in s tem preživetje, in o neprimernem stanovanju, v katerem biva s sinom, ni izkazala. Odločilno je, da dolžnica v teh nepremičninah ne prebiva, zgolj to, da jih ne more uporabljati, ker jih uporablja tretja oseba, pa ni utemeljen razlog za odlog izvršbe.

8.Ostale pritožbene navedbe, da so nepremičnine neprimerno sredstvo in predmet izvršbe, da za upnikovo terjatev ni vedela ter da je zastarala, pa ne predstavljajo pravno relevantnih razlogov za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ.

9.Glede na navedeno je dolžničina pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

1če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine

2če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika

3V obravnavanem izvršilnem postopku ne gre za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ampak se je izvršba, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju I 598/2022 z 10. 11. 2022 na podlagi izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 158944/2011 z dne 27. 10. 2012 nadaljevala na dolžničine nepremičnine.

4Primerjaj odločba Ustavnega sodišča RS U-I-171/16.

-------------------------------

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 71, 7/1, 71/2, 71/2-4 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2-4, 365, 365-2