4. 11. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Karla Kozica, Prosenjakovci, na seji 4. novembra 2015

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 158. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 158. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Z navedbami, da je izpodbijana določba ohlapna in nedoločna, zatrjuje njeno neskladje z 2. členom Ustave. Trdi tudi, da je izpodbijana določba zaradi vsebinske in fonetične povezanosti s 133. členom Kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 38/90 – KZ SFRJ) v neskladju z mednarodnim pravom in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Pravni interes utemeljuje s sklicevanjem na dejstvo, da sta zoper njega vloženi dve odškodninski tožbi in izdani dve kazenski obsodbi. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano zakonsko določbo razveljavi in ustavi postopke, ki so v teku pred okrajnima sodiščema v Murski Soboti in Lendavi.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Izpodbijana zakonska določba ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Pobudnik vlaga pobudo zoper določbo kazenskega materialnega prava, ki določa kaznivo dejanje razžalitve.[1] Sodišče jo v kazenskem postopku uporabi takrat, kadar na podlagi obtožbe presoja, ali je posameznik storil očitano kaznivo dejanje. Pobudnik navaja, da sta zoper njega izdani dve kazenski obsodbi za kaznivo dejanje iz prvega odstavka 158. člena KZ-1, prilaga tudi prvostopenjsko sodbo Okrajnega sodišča v Lendavi št. I K 1177/2010 z dne 22. 2. 2013. Ker pobudnik zoper nobeno od navedenih kazenskih obsodb ni vložil ustavne pritožbe, ni izkazal, da bi se z morebitno, zanj ugodno odločitvijo Ustavnega sodišča njegov pravni položaj izboljšal. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Prvi odstavek 158. člena KZ-1 se glasi: "Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev."