Jedro

V pritožbenem postopku, v katerem sta tožena stranka in intervenient uveljavljala novo dejstvo, s katerim sta se seznanila po zaključku glavne obravnave, in predložila nove dokaze, mora pritožbeno sodišče presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga toženi stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep (I. točka izreka) se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbama zoper vmesno sodbo se ugodi in se vmesna sodba (II. točka izreka) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom in vmesno sodbo je odločeno, da se sprememba tožbe z dne 13.1.2015 dovoli (I. točka izreka) in da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen (II. točka izreka).

2. Pritožujeta se tožena stranka in intervenient. 3. Tožena stranka se pritožuje zoper sklep in vmesno sodbo. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sklicuje se na prvi odstavek 337. čl. ZPP in navaja nova dejstva ter predlaga nove dokaze, glede katerih pojasni, da jih brez svoje krivde do zaključka naroka ni mogla predložiti. Šele po naroku je ugotovila, da je A. A. sporno nepremičnino parc. št. 1, k. o. ... v letu 1978 prodala. Pojasnjuje, da na to možnost ni mogla pomisliti, saj se je zanesla na sklep o dedovanju po A. A. in na zemljiškoknjižne podatke. Tožniki so jo – kljub temu, da je njihova pravna prednica že za časa življenja sporno nepremičnino prodala – pozvali na odkup in plačilo uporabnine. Kupno pogodbo je v zapuščinskem spisu po pok. A. A. našla naključno, ko je zaradi potreb drugega pravdnega postopka pregledovala spis. Po tem je ugotovila, da se pogodba nahaja tudi v Zgodovinskem arhivu Ljubljana in da je pogodba veljavna, saj jo je potrdilo Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane. Zapustnici je bila plačana kupnina. Iz kupne pogodbe je razvidno, da je bila izvršena prodaja namesto razlastitve. Nepremičnino je kupila Komunalna skupnost ... Ker je pravna prednica tožnikov prodala nepremičnino, zaradi uporabe katere tožniki zahtevajo uporabnino, zahtevek ni utemeljen. Meni pa, da tudi na osnovi že obravnavnih dokazov zahtevku ni mogoče ugoditi. Sklicuje se na drugi odstavek 96. čl. Stvarnopravnega zakonika in trdi, da je zahtevek zastaran. Če je zapuščina na dediče prešla z zapustničino smrtjo v letu 1981, je zahtevek že davno zastaral. Za spregledano označuje dejstvo, da je sporna nepremičnina predvidena za točno določene potrebe.

4. Intervenient je pritožbo vložil po dveh pooblaščencih. V obeh vlogah uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. V eni od vlog izpodbija sklep in sodbo, v drugi samo sodbo. Predlaga spremembo odločitve tako, da bo zahtevek zavrnjen. Za nepojasnjeno označuje, zakaj naj bi bila sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja. Meni, da bi morala biti tožeči stranki zaradi zvišanja tožbenega zahtevka naložena obveznost doplačila sodne takse. Pred doplačilom takse zahtevek ne bi smel biti obravnavan, ker je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Sklicuje se na kupoprodajno pogodbo, s katero je pravna prednica tožnikov nepremičnino parc. št. 1, k. o. ... prodala in to pogodbo ter druge listine prilaga pritožbi. V arhivu ... se navedena pogodba ne nahaja. Z navedeno pogodbo je nepremičnina prešla v družbeno lastnino. Zemljiškoknjižna realizacija te pogodbe bi bila le deklaratorne narave. Z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin je lastnica sporne nepremičnine postala tožena stranka. Meni, da je tožena stranka sporno nepremičnino tudi priposestvovala. Do uporabnine tožeča stranka ni upravičena tudi zato, ker nepremičnine ne bi bilo mogoče oddajati v zasebne namene. Meni, da je tretja tožnica zahtevek umaknila in bi bilo postopek po tožbi tretje toženke treba ustaviti. Ne soglaša z ugotovitvijo o nasprotujočih si trditvah tožene stranke in intervenienta. Meni, da je tožeča stranka obstoj kupne pogodbe zamolčala. Trdi, da je zahtevek zastaran, ker je petletni zastaralni rok začel teči s smrtjo pravne prednice tožnikov. Razloge sodbe označuje za nasprotujoče in pomanjkljive.

5. Tožeča stranka je na pritožbi odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča. Meni, da sta pritožnika nova dejstva in dokaze podala oziroma predložila prepozno. Opozarja, da tožena stranka prepričljivega razloga, zakaj zapuščinskega spisa ni pregledala že v času postopka na prvi stopnji, ni podala. Pogodba je bila sestavljena v desetih izvodih in pravni prednik intervenienta je bil s pogodbo seznanjen. Pomembno zato je, da se je postopka na strani tožene stranke udeleževal intervenient. Listine so se ves čas nahajale v sodnem spisu, torej pri organu tožene stranke; tožena stranka je torej z listinami vseskozi razpolagala. Neurejenost arhiva ter njegovo neskrbno vodenje ni opravičljiv razlog za prepozno predložitev dokazov. Glede novo predložene kupne pogodbe meni, da ni veljavna, ker ni potrjena s strani Javnega pravobranilstva mesta Ljubljane. Opozarja, da je bilo v zapuščinskem postopku po pok. A. A. – kljub temu, da je bilo zapuščinsko sodišče z obravnavno pogodbo seznanjeno – odločeno, da je sporna nepremičnina predmet dedovanja. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

O pritožbah zoper sklep

6. Pritožbi zoper sklep nista utemeljeni.

7. S sklepom je sodišče dovolilo spremembo tožbe, ki sta jo podala prva tožnica in drugi tožnik. Gre za razširitev denarnega zahtevka na obdobje po vložitvi tožbe. Razlogi za dovolitev spremembe sodbe so vsebovani v 15., 16. in 17. točki sodbe, zato jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, ampak se nanje sklicuje. Ker je smotrno, da se istočasno odloči o celotni zapadli terjatvi, je pravilna prvostopenjska odločitev, da se sprememba tožbe dovoli. S tem, da je tožeča stranka sodno takso, kakor ji je bila ob vložitvi tožbe odmerjena, plačala, je procesna predpostavka za obravnavanje tožbe izpolnjena (105.a. čl. ZPP). Ne samo tožbo s prvotno vsebino, ampak tudi po njeni spremembi, je sodišče dolžno obravnavati. Doplačilo sodne takse ni predpisano kot predpostavka za obravnavanje spremenjene tožbe (105.a čl. ZPP in 8. čl. Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

8. Pritožbi obeh pritožnikov zoper sklep sta zato na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP zavrnjeni in je potrjen sklep sodišča prve stopnje.

O pritožbah zoper vmesno sodbo

9. Pritožbi zoper vmesno sodbo sta utemeljeni.

10. Tožena stranka in intervenient v pritožbi navajata nova dejstvo: da je pravna prednica tožnikov (A. A.) nepremičnino parc. št. 1, k. o. ..., zaradi uporabe katere tožniki uveljavljajo denarno terjatev, prodala s kupno pogodbo št. 3-2936/78-RU z dne 18.10.1978 Komunalni skupnosti ... Iz tega razloga tožnikom odrekata pravico do uporabnine oziroma plodov nepremičnine. Tožena stranka in intervenient pritožbi prilagata nove dokaze: Kupno pogodbo št. 3-2936/78-RU z dne 18.10.1978 (v nadaljevanju kupna pogodba), zapisnik naroka z dne 12.2.1991 v zadevi I D 1101/81, potrdilo o plačilu kupnine, dopis z dne 27.10.1978 (predložitev pogodbe Javnemu pravobranilstvu Mesta Ljubljane), zaprosilo Državnega pravobranilstva za pregled zapuščinskega spisa z dne 14.9.2015 in odgovor sodišča na to zaprosilo z dne 16.9.2015 ter vlogi v zadevah II P 1140/2014 in II P 1141/2014. 11. Pritožnik sme v pritožbi nova dejstva navajati in nove dokaze predlagati, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma v primeru upravičenih razlogov do konca glavne obravnave (prvi odstavek 337. čl. ZPP). Da novega dejstva ni mogla navajati in dokazov predložiti pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka utemeljuje s trditvijo, da je kupno pogodbo in potrdilo o plačilu kupnine po zaključku glavne obravnave naključno našla v zapuščinskem spisu po pok. A. A.; ko je zaradi potreb druge pravdne zadeve izvršila vpogled v zapuščinski spis. Po tem je s poizvedbami v Zgodovinskem arhivu Ljubljana ugotovila, da je kupno pogodbo potrdilo Javno pravobranilstvo mesta Ljubljana in da je bila zapustnici plačana kupnina. Ni mogla pomisliti, da je bila nepremičnina prodana, ker se je zanesla na sklep o dedovanju po pok. A. A. z dne 3.6.2010 in na zemljiškoknjižne podatke.

12. Tožena stranka torej v pritožbenem postopku uveljavlja novo dejstvo, s katerim se je seznanila po zaključku glavne obravnave (subjektivno, za toženo stranko novo dejstvo). Pritožbeno sodišče mora presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga toženi stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve za odločitev pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.

13. Odločilen dokaz je kupna pogodba, s katero je pravna prednica tožnikov prodala nepremičnino parc. št. 1, k. o. ... To pogodbo sta sklepala Komunalna skupnost ... (pravni prednik intervenienta) in A. A. Ker tožena stranka pogodbe ni sklepala, ji ni mogoče očitati, da bi jo morala hraniti med listinami, ki evidentirajo obseg njenega premoženja. S pogodbo z dne 15.11.1977 (dokaz B1), ki jo je njen pravni prednik (V.) sklenil s Skladom za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana je bilo predvideno, da to zemljišče (in druga zemljišča) za potrebe V. pridobi (kupi ali razlasti) Sklad za komunalno urejanje zemljišč ... Predvideno je bilo torej, da pravni prednik tožeče stranke (V.) sporno nepremičnino pridobi od Sklada za komunalno urejanje zemljišč ..., kar pa se ni zgodilo.

14. Iz podatkov na zaključku kupne pogodbe ni razvidno, da bi bila pogodba vročena pravnemu predniku tožene stranke (V.). Ker tudi drugih indicev, ki bi kazali, da je bila pogodba posredovana toženi stranki oz. njenemu pravnemu predniku, ni, toženi stranki ni mogoče očitati, da je svojo evidenco pregledala neskrbno. Tudi razlogov za (pravočasno) iskanje v Arhivu RS tožena stranka ni imela, kajti indicev, da bi bila pogodba sklenjena, ni bilo. Iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi bila tožena stranka s strani Komunalne skupnosti ... seznanjena s pridobitvijo parc. št. 1, k. o. ... za njene potrebe. Nasprotno! S Pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim in priznanjem lastninske pravice z dne 13.5.2008 (dokaz B6) je sopogodbenik (intervenient – Mestna občina Ljubljana) toženo stranko zavedel, da to zemljišče od A. A. še ni bilo pridobljeno. Tudi v tem postopku intervenient drugačnih okoliščin ni podajal. Zaradi vseh teh okoliščin je tožena stranka lahko sklepala, da zemljišče parc. št. 1, k. o. ... za njene potrebe ni bilo pridobljeno; na osnovi njej znanih okoliščin ni mogla predvidevati, da je C. sporno nepremičnino odsvojila. Ni ji mogoče očitati, da ni že v teku postopka pred sodiščem prve stopnje pregledala zapuščinskega spisa po pokojni A. A. Zapuščinski spis namreč ni mesto, kjer se zbirajo listine o premoženju, ki ga je zapustnik odsvojil, ampak lahko (ne pa nujno) listine, ki dokazujejo obseg zapuščine. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da tožena stranka kupne pogodbe brez svoje krivde ni predložila v postopku pred sodiščem prve stopnje.

15. Ali so svojo evidenco skrbno vodili intervenientovi pravni predniki ter ali je to evidenco intervenient skrbno pregledal, se ni potrebno izreči, kajti intervenientova dejanja stranki ne morejo škodovati. Tudi če bi bil kateri od teh očitkov utemeljen, to na pravice tožene stranke, ki se ji je intervenient v tem postopku pridružil, ne bi moglo vplivati. Intervenient namreč ni stranka postopka; v okviru postavljenega zahtevka lahko deluje le v korist, ne pa v škodo stranke, ki se ji je pridružil. Intervenientove opustitve stranki ne morejo škodovati.

16. Dejstvo, da je pravna prednica tožnikov s parcelo št. 1, k. o. ... razpolagala, je pravno odločilno dejstvo. Če bi bilo ugotovljeno, da A. A. ob svoji smrti ni bila lastnica parc. št. 1, k. o. ..., to premoženje ob njeni smrti na dediče ni prešlo, kar bi lahko pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja (224. čl. Zakona o dedovanju). Ker je do uporabnine oz. plodov nepremičnine lahko upravičen le lastnik oz. imetnik nepremičnine, gre za temeljno dejstvo; dejstvo, na katerem odločitev temelji.

17. Ostali pritožbeni razlogi pa niso utemeljeni. Zato, ker je sporno zemljišče ograjeno in služi za potrebe vojašnice, tožnikom ni mogoče odreči vseh lastninskopravnih upravičenj in iz njih izvirajočih denarnih zahtevkov. Tudi dejstvo, da so (so bili) tožniki zgolj solastniki obravnavne nepremičnine ni ovira, da se prepreči na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastninskega deleža in na drugi strani obogatitev tistega, ki solastno stvar uporablja preko svojega solastninskega deleža. Če terjatev obstaja, pravica zahtevati njeno izpolnitev zaradi poteka časa ni prenehala oz. vsaj v celoti ni prenehala; ne glede na to, ali upoštevamo triletni ali petletni zastaralni rok. Tožniki namreč uveljavljajo terjatev, zapadlo neposredno pred vložitvijo tožbe, prva dva tožnika pa celo terjatev, zapadlo v času trajanja pravdnega postopka. Zastaranje začne teči, ko ima upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. čl. Obligacijskega zakonika). Ker v tej fazi postopka zahtevka zaradi zastaranja (v celoti) ni mogoče zavrniti, se pritožbeno sodišče z zastaranjem na tem mestu podrobneje ne ukvarja. Na osnovi doslej izvedenih dokazov in doslej ugotovljenih dejstev zato pogojev za zavrnitev denarnega zahtevka ni.

18. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je odločitev razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje, da dopolni dokazni postopek (355. čl. ZPP).

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP.