Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 18. člen ZPUOOD, ki določa, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi tega zakona, to je po 17. 11. 2011, odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP ni mogoče več uveljavljati. Navedeno pomeni, da pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe, če je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ne obstaja več. Z izbrisom iz sodnega registra je dolžnik prenehal obstajati (441. člen ZFPPIPP), izgubil je status pravne osebe, s tem pa tudi status stranke v postopku (prvi odstavek 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek, ki se vodi pod opravilno številko VL 49940/2011, ustavilo, ker je ugotovilo, da je bil dolžnik A. d.o.o. dne 7. 1. 2013 izbrisan iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Mariboru Srg 2012/49341 z dne 29. 11. 2012 in je prenehal obstajati.
2. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prvem odstavku 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi opozarja, da ima dolžnik, družba A. d.o.o., pravne naslednike, to je družbenike: D. Đ., M. K. in B.V., zoper katere bi sodišče moralo nadaljevati postopek izvršbe. Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu s prvim odstavkom 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zahtevati od upnika, naj predlog za izvršbo popravi, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko stranka postopka. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ugotovilo, da se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti. Zmotno se je sklicevalo tudi na 18. člen Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPUOOD), saj je ta člen v nasprotju z Ustavo RS. Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, ki se naj nadaljuje zoper družbenike izbrisane družbe A. d.o.o.. Predlaga tudi začetek postopka za oceno ustavnosti 18. člena ZPUOOD pred Ustavnim sodiščem RS.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V skladu s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP in prvega odstavka 366. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus (bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava) pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi izvršilnega postopka. Po tako opravljenem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da izpodbijana odločitev ni obremenjena z uradoma upoštevnimi, niti z v pritožbi grajanimi kršitvami določb postopka in da je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju sprejeta s pravilno uporabo materialnega prava.
5. Nosilni razlog za sprejeto odločitev je dejstvo, da je bila družba A. d.o.o. iz sodnega registra izbrisana dne 7. 1. 2013, to je po uveljavitvi ZPUOOD (česar pritožba ne izpodbija). Sodišče prve stopnje je glede na navedeno odločilno okoliščino pravilno uporabilo 18. člen ZPUOOD, ki določa, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi tega zakona, to je po 17. 11. 2011, odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ni mogoče več uveljavljati. Navedeno pomeni, da pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe, če je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011, ne obstaja več. Z izbrisom iz sodnega registra je dolžnik prenehal obstajati (441. člen ZFPPIPP), izgubil je status pravne osebe, s tem pa tudi status stranke v postopku (prvi odstavek 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnik ne more biti več stranka izvršilnega postopka in da se ta pomanjkljivost ne da odpraviti. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje v skladu z določbo petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sprejelo pravilno in zakonito odločitev, ko je postopek izvršbe ustavilo.
6. Pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo upnika pozvati, da pomanjkljivost odpravi, je neutemeljena, ker gre za neodpravljivo pomanjkljivost. 7. Upnik se v pritožbi sklicuje na neustavnost 18. člena ZPUOOD, ki ukinja odgovornost družbenikov za obveznosti gospodarske družbe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZPUOOD. Sodišče druge stopnje za odločanje o (ne)ustavnosti ni pristojno. Upnik pa ima pravico podati pobudo za oceno ustavnosti 18. člena ZPUOOD pred Ustavnim sodiščem RS po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdanim na podlagi te določbe ZPUOOD, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS).
8. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.