Jedro

Kratkoročna nelikvidnost ne zadostuje za verjeten izkaz nevarnosti iz prvega odstavka 257. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za zavarovanje s predhodno odredbo.

2. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in izda sklep o zavarovanju s predlagano predhodno odredbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih s stroškovno posledico. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik neutemeljeno vztraja, da je tožeča stranka izkazala resne likvidnostne težave tožene stranke, iz katerih naj bi izhajala objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve v prihodnje (prim. prvi odstavek 257. člena Zakona o izvršbi o zavarovanju). Drži, da se slabo finančno stanje gospodarske družbe navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah, vendar pa je breme dokazovanja, da je poplačilo terjatve zaradi tega ogroženo, na tožeči stranki, ki v konkretnem primeru temu bremenu ni zadostila.

6. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da iz bonitetne ocene D2 (priloga A5) izhaja, da ima tožena stranka lahko manjše likvidnostne težave, glede na podatke bilance stanja (priloga A6) pa je podana kratkoročna nelikvidnost. Vendar zgolj to za verjeten izkaz nevarnosti iz prvega odstavka 257. člena ZIZ ne zadostuje. Treba je namreč upoštevati celovito oceno njenega gospodarskega stanja. Tožena stranka ima premoženje, ki ga lahko unovči (opredmetena sredstva v višini 31.717.301 EUR ter zaloge v višini 17.042.911 EUR), razpolaga z denarnimi sredstvi v višini 41.027 EUR, ima čisti poslovni izid v znesku 300.783 EUR, dolgoročna sredstva močno presegajo dolgoročne obveznosti, nima blokiranih transakcijskih računov ter tekoče posluje, ob čemer obveznosti poravnava z relativno nizko zamudo.

7. Pritožbeno sodišče glede na opisano stanje soglaša s sodiščem prve stopnje, da na podlagi trditev tožeče stranke in predloženih listin ni mogoče zaključiti, da pri toženi stranki obstajajo takšne likvidnostne težave in tako slabo finančno ter premoženjsko stanje, da bi to predstavljalo objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve tožeče stranke brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena.

8. Ker ni podan nobeden izmed pritožbenih razlogov, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP, prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP ter v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).