Jedro

Tožena stranka je spremenila prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na same lastnike zemljišča, tako da se prepovedi nanašajo samo na tožnikov nelegalno zgrajeni objekt. Dejstvo, da zemljiškoknjižna lastnica ni sodelovala v upravnem postopku in da se inšpekcijska odločba ne nanaša nanjo, torej ne predstavlja ovire za vpis. Prepoved zaradi nedovoljene gradnje po ZGO-1 se nanaša na nepremičnino, ne pa na imetnika pravic na nepremičnini, kar izhaja tudi iz ustaljene zemljiškoknjižne sodne prakse. Glede na navedeno ni potrebno sodelovanje MO Celje kot lastnice funkcionalnega zemljišča kot stranke v upravnem in sodnem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je odločeno, da mora inšpekcijski zavezanec A.A. (tožnik v tem sporu) takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo objekta tlorisnih dimenzij 10,6m x 5m + 10,6m x 4,4m, višine do 3,3m, na zemljišču s parcelno številko 465/22 k.o. … (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločeno, da mora do 28. 2. 2015 odstraniti objekt iz 1. točke izreka te odločbe in vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške. S 3. točko so določene posledice, če tega ne bo naredil z začetkom postopka izvršbe nedenarne obveznosti, ki se opravi po drugih osebah ali s prisilitvijo. V 4. točki izreka se za objekt prepoveduje izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture; opisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi; njihova uporaba ali uporabljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njih; promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem so; sklepanje drugih pravnih poslov kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. V 5. točki je odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in v 6. točki izreka, da ni stroškov postopka.

2. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je bil opravljen inšpekcijski pregled na kraju samem in je ugotovljeno, da v poslovnem objektu Vzhodna tribuna stadiona obratuje gostinski lokal B. Pred lokalom na vzhodni strani je na zemljišču s parcelno številko 465/22 k.o. … postavljen prizidek sestavljen iz kovinske nosilne konstrukcije, prekrit s cerado in zaprt s plastično folijo, vstop je skozi odprtino, ki se zapira z rolo folijo. Prizidek je v uporabi kot del gostinskega lokala. Tlorisne izmere izhajajo iz izreka odločbe. Tožnik je na vpogled predložil uporabno dovoljenje z dne 23. 2. 2004, ki se nanaša na finalizacijo gostinskega lokala na vzhodni tribuni, parcelna številka 465/13 k.o. ..., gradbeno dovoljenje z dne 15. 1. 2014 ter še odločbo z dne 8. 3. 2004 o izpolnjevanju pogojev v tem baru za opravljanje dejavnosti „točenje pijač“. V odločbi je navedeno, da se bo gostinska dejavnost opravljala tudi na letnem gostinskem vrtu površine 70 m². Investitor je bil pozvan, da v roku 5 dni dostavi vso dokumentacijo v zvezi z gradnjo tega objekta, ki ima kovinsko konstrukcijo, prekrit s cerado in zaprt s plastično folijo - platnom, katero je pritrjeno na kovinsko konstrukcijo. Konstrukcija je z vijaki pritrjena v tla - asfalt na obstoječ objekt - gostinski lokal je neposredno povezan s silikonskim kitom, spodnji del stranic je na rolo, prav tako streha - tende so pritrjene na kovinsko konstrukcijo, tla so lesena, položena na asfalt, kovinski stebri so med sabo povezani s kovinskimi prečkami, objekt je bil v času pregleda osvetljen. Tožnik v postavljenem roku ni predložil nobene dokumentacije.

3. Gradbeni inšpektor ugotavlja, da ne gre samo za tende, pač pa za objekt povezan s tlemi, katerega ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo. Kovinska konstrukcija je z vijaki pritrjena v asfaltna tla, tende pa predstavljajo le del objekta - streho in del stranic in so postavljene, pritrjene na navedeno konstrukcijo. Na zahodni strani je obravnavani objekt preko gladke pločevine povezan na obstoječi objekt - gostinski lokal (pločevina je na lokal pritrjena s silikonom). Sporna gradnja se na celotni zahodni strani dotika gostinskega lokala in je z njim povezana. Kovinski konstrukciji obeh delov sta med seboj povezani s kotnimi profili in vijaki. Gre za objekt zgrajen leta 2008 in se uporablja za opravljanje dejavnosti.

4. Gradbeno dovoljenje ni potrebno pod določenimi pogoji le pri gradnji enostavnih objektov, med katere pa ta gradnja v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost in Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje ni mogoče uvrstiti. Inšpekcijski zavezanec bi si moral pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje, ki pa ni bilo izdano, zato gre za nelegalno gradnjo, ki jo določa v 12.1 točki prvega odstavka 2. člena Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

5. V nadaljevanju prvostopenjski organ še obrazlaga na podlagi katerih določb ZGO-1 so izrečene odločitve od 2 do 6 točke izreka izpodbijane odločbe, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

6. S pritožbeno odločbo je tožena stranka spremenila 4. točko izreka v odločbi gradbenega inšpektorja, ki se nanaša na prepovedi tako, da se za ta sporni objekt prepoveduje: izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture; njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem; promet z njim; sklepanje drugih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. Odločitev utemeljuje s tem, da inšpekcijski zavezanec ni lastnik zemljišča na katerem stoji sporna gradnja, zato zanj vse prepovedi ne veljajo. Tožena stranka glede tega dela odločbe opozarja na nepravilno uporabo določbe 158. člena ZGO-1, ki vsebuje prepovedi, ki so obvezna sestavina inšpekcijske odločbe izdane na podlagi 152. člena ZGO-1. 7. V zavrnilnem delu ponovno navaja vse dejanske in pravne razloge za odločitev kot prvostopenjski upravni organ. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni natančno ugotovljeno, na kateri parcelni številki se sporni objekt nahaja (parcelna številka 465/13 k.o. … oziroma 465/22 k.o. ...) tožena stranka razlaga, da je iz slikovnega gradiva v spisu razvidno, da se sporni objekt - prizidek nahaja desno ob navedenem vhodu na tribuno in pred barom B., ki pa je že na zemljišču s parcelno številko 465/22 k.o. … v lasti MO Celje. Ugotavlja še, da prizidek ni iz dveh objektov, ki bi se nahajala na dveh parcelnih številkah, temveč je to en objekt, ki se nahaja samo na parcelni številki 465/22 k.o. ... To je razvidno iz orto foto posnetkov, ki so del dokumentacije. Glede velikosti prizidka, ki potrditvah tožnika ni takšna kot je navedena v inšpekcijski odločbi navaja, da je tožniku MO Celje dala v najem del zemljišča v velikosti 81 m² ter glede na podatek o uporabi letnega vrta za strežbo pijače, ki se prav tako po načrtih razprostira na 70 m², je ugotovitev inšpektorja glede velikosti pravilna. Podpisal je zapisnika z dne 24. 10. 2012 in z dne 23. 9. 2014, v katerih so navedene mere prizidka, katere pa ni prerekal in gre za pritožbeno novoto. V nadaljevanju še navaja vpoglede v vso dosedanjo gradbeno dokumentacijo, ki se nanaša na gostinski lokal ležeč na parcelni številki 465/13 k.o. ... V projektni dokumentaciji je navedeno, da bo imel lokal tudi letni vrt, vendar zanj ni predvideno, da je grajen, temveč je predvideno le koriščenje ploščadi, ki je pred vhodom v lokal B. Tako je ugotovljeno, da je gradbeno in uporabno dovoljenje izdano za lokal v prostorih vzhodne tribune nogometnega stadiona na parcelni številki 465/13 k.o. ..., na sporni prizidek pred lokalom, ki se nahaja na parcelni številki 465/22 k.o. ..., pa se to dovoljenje ne nanaša. 8. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da se tožena stranka sklicuje na orto foto posnetek, ki pa ni primeren dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče postaviti trditev, da gre za en objekt in na kateri parceli stoji. Odstopanja orto foto posnetkov so glede na dejansko stanje lahko velika. V nadaljevanju se sklicuje, na že v pritožbi navedene trditve, da stoji na parcelni številki 465/13 k.o. … večnamenski objekt, v katerem objektu se nahaja gostinski lokal last tožnika. Poslovna stavba na tej parceli je vrisana v podatkih katastra, pri čemer pa katastrska meja tega zemljišča niso zunanje stene objekta, temveč je zunanja meja streha za napuščem. Poleg tega na vzhodni strani meja ne poteka ravno, temveč je lomljena glede na navzven segajoči del, ki ima obliko pravokotnika. To je pomembno za to, ker stoji na parceli 465/22, ki pa ni takšnih dimenzij, kot je navedeno v odločbi. Ni res, da bi tožnik pritožbeno zatrjeval, da bi bila montažna konstrukcija pred gostinskim lokalom tožnika en objekt, in da je potekala postavitev objekta hkrati. Iz fotografije je razvidno, da tudi streha ni enotna, temveč gre za streho dveh objektov. Upravni organ trditev tožnika o tem, kje dejansko stojita obe konstrukciji, sploh ni ugotavljal s pomočjo stroke, ker je geodet tisti, ki lahko ugotovi lego posameznega objekta. Na to okoliščino je tožnik opozoril že v pritožbi, vendar se je tožena stranka zadovoljila samo z orto foto posnetkom in ugotovitvami inšpektorja, katere pa tožnik izpodbija, ker niso točne. Poudarja, da dejansko gre za dva objekta, in sicer enega, ki stoji na parceli 465/13 in tistega, ki stoji na parceli 465/22 k.o. ... Oba objekta na obeh parcelah ne merita več kot 40m². V inšpekcijskem postopku je bila priložena skica arhitekture iz februarja 2004, ki je tudi podlaga za izdajo uporabnega dovoljenja in iz katerega je razvidna vsebina - tloris letnega vrta. Ta potrjuje, da letni vrt, ki je pokrit, stoji na parceli 465/13, ter se uporabno dovoljenje nanaša na gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano s strani Upravne enote Celje z dne 15. 1. 2004. K letnemu vrtu pa je bil postavljen montažni objekt, ki stoji na drugi parceli in katerega površina ni večja od 40 m² in objekt ni višji od 3,5m. Takšen objekt je po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje uvrščen med enostavne objekte (priloga 2 Uredbe točka 2 tabele). Samo letni vrt na parceli 465/22 ni mogoče šteti za nelegalni objekt. Pri objektu na tej parceli gre za tendo. Ni mu razumljiva trditev v izpodbijani odločbi, da je konstrukcija pritrjena v asfalt, ker je to normalno. Samo to dejstvo ne spremeni vrste objekta. Ne drži trditev, da objekta ni mogoče odstraniti brez škode, konstrukcija se preprosto odvijači tako kot se prej privijači na talno površino.

9. Tožnik je z ZPO, ki opravlja premoženje MO Celje sklenil 26. 9. 2013 pogodbo o najemu funkcionalne površine pred lokalom, to je 81 m² in prostora pod stopniščem na za parcelo 465/22, kar potrjuje, da so trditve, o tem kje ležita posamezna enostavna objekta točne. Sama najeta funkcionalna površina je bistveno večja kot pa tlorisna površina objekta na sporni parceli.

10. V nadaljevanju ugovarja izrečenim prepovedim, ki jih je tožena stranka sicer spremenila oziroma zmanjšala, vendar so te še vedno nezakonite. Sklicevanje na 152. člen ZGO-1 ni dovolj, ampak mora biti odločitev v odločbi obrazložena. Samo posplošeno sklicevanje na to zakonsko določbo predstavlja postopkovno kršitev. Večina prepovedi je takšnih, ki posledično prizadenejo lastnika nepremičnine, ki pa ni inšpekcijski zavezanec. Lastnik nepremičnine bi moral imeti status stranke v inšpekcijskem postopku in pravico do vložitve pravnih sredstev glede omejitev, ki se nanašajo v pretežni meri nanj in pomenijo po svoji vsebini omejitev razpolaganja z lastnino, kar pa pomeni kršitev glede na 37. člen Stvarno pravnega zakonika ter 15. in 67. člen Ustave. Tožnik predlaga, da se izpodbijani upravni odločbi odpravita in da se zadeva vrne upravnemu organu v ponovno odločitev. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

13. Glede na navedeno zakonsko podlago za ukrepanje gradbenega inšpektorja in ker med strankama postopka ni sporno, da za gradnjo ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje (potrditvah tožnika to ni potrebno), se sodišče v celoti strinja z razlogi prvostopenjske odločbe, potrjeni z razlogi pritožbene odločbe, s katerimi je ugotovljeno, da bi moral tožnik kot investitor prizidka sestavljenega iz kovinske nosilne konstrukcije, prekrit s cerado in zaprt s plastično folijo (vstop je skozi odprtino, ki se zapira rolo folijo), stoječ na parcelni številki 465/22 k.o. ..., pridobiti gradbeno dovoljenje že v času gradnje. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), ter še dodaja:

14. V obravnavani zadevi je sporen ukrep gradbenega inšpektorja, izrečen na podlagi 152. člena ZGO-1, v zvezi z nelegalno gradnjo. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je gradbeni inšpektor opravil več inšpekcijskih ogledov, na podlagi katerih so bili narejeni zelo natančni zapisniki, ki so javne listine po 80. členu Zakona o splošnem upravnem postopku ter zapisnikom priložene uradne in slikovne listine, ki dokazujejo sporno gradnjo objekta. Iz zapisnika gradbenega inšpektorja z dne 24. 10. 2012 izhajajo ugotovitve glede same konstrukcije oziroma izgradnje navedenega objekta, kot tudi sam opis s tlorisom in prerezom spornega objekta ter slikovno gradivo ter izpis Javnih pregledovalnih grafičnih podatkov, iz katerega je nedvomno razvidna parcela 465/22 k.o. … na kateri stoji sporni objekt. Tudi iz zapisnika z dne 10. 11. 2014 izhaja, da je gradbeni inšpektor na podlagi vpogleda v spletni portal Geodetske uprave RS, GERK in Atlas okolja ugotovil, da je ta objekt v celoti zgrajen na zemljišču parcelne številke 465/22 k.o. ... Zapisniku so priloženi posnetki navedenih ustanov, iz katerih je zelo določno razvidno, da objekt stoji na sporni parcelni številki in ne na parcelni številki 465/13 k.o. ..., kot to zatrjuje tožnik v pritožbenih in tožbenih ugovorih. Iz spisovnih listin nadalje izhaja, da je tožnik ves čas v inšpekcijskem postopku sodeloval, obveščen je bil o vseh procesnih dejanjih gradbenega inšpektorja, vročen mu je bil tudi poziv z dne 10. 11. 2014 na dostavo dokumentacije (predložitev ustreznih pismenih dokazil), iz katerih naj bi izhajalo, da objekt po tožnikovih trditvah stoji tudi na zemljišču parcelne številke 465/13 k.o. ..., za kar ima pridobljena upravna dovoljenja. Kljub prejetemu pozivu tožnik teh listin v inšpekcijskem postopku ni predložil. 15. Nadalje iz zapisnika z dne 14. 11. 2014 prav tako izhajajo ugotovitve inšpektorja glede nepravilne gradnje spornega objekta, kateremu so predložene vse listine, ki se nanašajo na gradnjo gostinskega lokala na parcelni številki 465/13 k.o. ... Temu zapisniku je priložena fotokopija tehničnega poročila, ki se nanaša na finalizacijo gostinskega lokala, ki se nahaja v prostorih vzhodne tribune nogometnega stadiona „C.“ na parcelni številki 465/13 k.o. ..., v katerem je navedeno samo to, da je v sklopu lokala na zahodni strani predviden tudi letni vrt, ki pa ni dimenzijsko opredeljen, niti konstrukcijsko - narisane so samo mize in stoli. Sodišče tako zavrača vse tožbene ugovore, da velikost spornega objekta na parcelni številki 465/22 k.o. … ni pravilno ugotovljena, ker gre za objekt v velikost manj kot 40 m² in da gre za enostavni objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, ker vsa spisovna dokazila, tudi sklenitev pogodbe z MO Celje o uporabi funkcionalnega zemljišča v velikosti 81 m², potrjujejo pravilnost v inšpekcijskem postopku ugotovljene velikosti nelegalno zgrajenega objekta.

16. V zvezi s trditvijo tožnika, da bi morala biti MO Celje, s katero je sklenil pogodbo, pritegnjena v postopek kot stranka, ker je inšpekcijski organ odločil o prepovedih iz 158. člena ZGO-1, sodišče pojasnjuje, da je tožena stranka spremenila prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na same lastnike zemljišča, tako da se prepovedi nanašajo samo na tožnikov nelegalno zgrajeni objekt. ZGO-1 v 159. členu določa, da se odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo z zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi, ki pa ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma, da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča. Dejstvo, da zemljiškoknjižna lastnica ni sodelovala v upravnem postopku in da se inšpekcijska odločba ne nanaša nanjo, torej ne predstavlja ovire za vpis. Prepoved zaradi nedovoljene gradnje po ZGO-1 se nanaša na nepremičnino, ne pa na imetnika pravic na nepremičnini, kar izhaja tudi iz ustaljene zemljiškoknjižne sodne prakse. Glede na navedeno ni potrebno sodelovanje MO Celje kot lastnice funkcionalnega zemljišča, to je parcelne številke 465/22 k.o. ..., kot stranke v upravnem in sodnem postopku.

17. Sodišče tudi zavrača tožbeni ugovor, da je prvostopenjskega odločba v delu, ki se nanaša na izrečene prepovedi neobrazložena, ker takšna trditev iz obrazložitve odločbe ne izhaja.

18. Glede na navedeno, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

19. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.