Jedro

Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožnica skupaj za predlog za izvršbo in za dopolnitev tožbe upravičena le do ene nagrade za tožbo po tar. št. 18 OT v višini 200 točk, in ker ji je v izvršilnih stroških že priznalo nagrado za predlog za izvršbo v višini 100 točk, je upravičena le še do 100 točk nagrade za tožbo. Tožnica v pritožbi pravilno opozarja, da je to veljalo po prej veljavni tar. št. 3100 ZOdvT, ki je izrecno določala, da se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Takšne določbe nova OT nima, zaradi česar ni podlage za vštevanje nagrade, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pa tudi sicer je nova OT zasnovana drugače, kot prej veljavna ZOdvT, saj se sedaj nagrada odmerja za vsako vlogo in ne več (enotno) za postopek, ne glede na število vlog.

Izrek

I. Pritožbi tožnice se delno ugodi in se: - izpodbijani zavrnilni del III. točke izreka odločbe v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožnice za povrnitev pravdnih stroškov nad zneskom 115,12 EUR, spremeni tako, da se tožnici prizna še dodatnih 57,12 EUR pravdnih stroškov, ki jih mora toženka povrniti v roku 8 od prejema sklepa višjega sodišča, od takrat dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v preostalem delu se pritožba tožnice zavrne in se izpodbijana II. točka izreka odločbe (v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za povrnitev izvršilnih stroškov v znesku nad 101,12 EUR) potrdi.

II. Toženka je dolžna tožnici povrnit 118,04 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim stroškovnim delom sodne odločbe odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 47172/2015 z dne 22. 4. 2015 ostane v veljavi v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 101,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2015 dalje do plačila (stroškovni del I. točke izreka), v preostalem delu 3. odstavka pa je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo tožničin zahtevek za povrnitev izvršilnih stroškov (II. točka izreka). Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo še, da je toženka dolžna tožnici v roku osmih dni od prejema sodbe povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 115,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje (III. točka izreka).

2. Tožnica je zoper stroškovni del odločitve vložila pravočasno pritožbo, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani del odločbe spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke za povrnitev izvršilnih in pravdnih stroškov v celoti ugodi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

a) izvršilni stroški:

4. Sodišče prve stopnje je tožnici priznalo nagrado za predlog za izvršbo v višini 100 točk oz. v znesku 45,90 EUR (prva točka tar. št. 27 Odvetniške tarife – OT(1)), materialne stroške v višini 2 % nagrade v znesku 0,92 EUR, 22 % DDV in sodno takso za predlog za izvršbo v višini 44,00 EUR, kar skupaj znaša 101,12 EUR. Tožnica je zahtevala tudi znesek v višini 140,00 EUR, in sicer za preverbe pri AJPES, preverbe o TRR, (ponovno) nagrado za predlog za izvršbo in (ponovno) materialne stroške v višini 2 %. Sodišče prve stopnje je po prepričanju višjega sodišča pravilno presodilo, da tožnica do povrnitve teh stroškov ni upravičena. Nagrada za predlog za izvršbo z materialnimi stroški ji je že bila priznana in je ne more zahtevati še enkrat. Pravilna pa je tudi presoja sodišča prve stopnje, da je nagrada za preverbe pri AJPES in o TRR že zajeta v nagradi za predlog za izvršbo po 1. točki tar. št. 27 OT. V tej tarifni številki sicer resda ni izrecno določeno, da je nagrada za preverbe vključena, vendar je v tar. št. 39 OT izrecno določeno, da sme odvetnik zahtevati plačilo teh storitev le, kadar gre za samostojno storitev in če storitve iz te tar. št. niso zajete v nagradah po drugih tarifah (to velja tudi za storitve preverb po 5. točki tar. št. 39 OT). Tožnica se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Celju, ki je odločalo v izvršilni zadevi II Ip 394/2013 z dne 20. 8. 2013, češ da so bili ti stroški potrebni zaradi poizvedb o dolžnikovem premoženju. V konkretnem primeru namreč ne gre za izvršilni postopek, kjer se opravlja izvršba, temveč pravdni postopek, zaradi česar bi tudi sicer bila potrebnost teh stroškov vprašljiva. Predvsem pa je treba poudariti, da tožnica niti ni izkazala, da je poizvedbe sploh opravila. Sicer je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se zaradi obrazloženega ugovora tožene stranke šteje kot tožba v pravdnem postopku (62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), predlagala izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, vendar v predlogu za izvršbo ni navedla dolžnikovega TRR-ja, temveč je poizvedbe o tem - če do obrazloženega ugovora ne bi prišlo - prepustila izvršilnemu sodišču. b) pravdni stroški:

5. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožnica skupaj za predlog za izvršbo in za dopolnitev tožbe upravičena le do ene nagrade za tožbo po tar. št. 18 OT v višini 200 točk, in ker ji je v izvršilnih stroških že priznalo nagrado za predlog za izvršbo v višini 100 točk, je upravičena le še do 100 točk nagrade za tožbo. Tožnica v pritožbi pravilno opozarja, da je to veljalo po prej veljavni tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi – ZodvT,(2) ki je izrecno določala, da se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Takšne določbe nova OT nima, zaradi česar ni podlage za vštevanje nagrade, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pa tudi sicer je nova OT zasnovana drugače, kot prej veljavna ZOdvT, saj se sedaj nagrada odmerja za vsako vlogo in ne več (enotno) za postopek, ne glede na število vlog.

6. Po prepričanju višjega sodišča v OT ni podlage za vštevanje, kar pomeni, da tožnica pravilno opozarja, da bi ji moralo sodišče prve stopnje poleg nagrade za predlog za izvršbo (prva točka tar. št. 27 OT) priznati tudi celotno nagrado za tožbo po 1. točki tar. št. 18 OT, torej 200 točk. Ker ji je sodišče prve stopnje že priznalo 100 točk za nagrado za tožbo, ji je višje sodišče priznalo še dodatnih 100 točk, skupaj s povišanimi materialnimi stroški (0,92 EUR) in DDV (10,30 EUR), kar skupaj znaša 57,12 EUR.

7. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi tožnice delno ugodilo in izpodbijani stroškovni del iz III. točke izreka odločbe v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožnice za povrnitev pravdnih stroškov nad zneskom 115,12 EUR, spremenilo tako, da je tožnici priznalo še dodatnih 57,12 EUR pravdnih stroškov, ki jih mora toženka povrniti v roku 8 od prejema sklepa višjega sodišča, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka 365. člena ZPP); v preostalem delu pa je pritožbo tožnice zavrnilo in II. točko izreka izpodbijane odločbe (v delu, v katerem je tožnica zahtevala povračilo izvršilnih stroškov nad zneskom 101,12 EUR) potrdilo.

8. Iz povedanega sledi, da je toženka dolžna tožnici skupno povrniti 172,24 EUR stroškov pravdnega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 115,12 EUR od 19. 12. 2015 (potek paricijskega roka po sodbi sodišča prve stopnje) dalje do plačila in od zneska 57,12 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči v roku 8 dni od vročitve sklepa višjega sodišča, do plačila.

9. Tožnica je s pritožbo delno uspela in višje sodišče ocenjuje, da je njen uspeh 60 % (izpodbijala je namreč odločitev o odmeri izvršilnih stroškov v približni višini 40 EUR, vendar s pritožbo v tem delu ni uspela, uspela pa je s pritožbo v delu, ki se nanaša na pravdne stroške, in sicer je uspela za približno 60 EUR). Višje sodišče je tožnici priznalo nagrado za pravno sredstvo po 1. točki tar. št. 21 OT v višini 250 točk, materialne stroške v višini 2 % in DDV, kar skupaj s sodno takso v višini 54,00 EUR znaša 196,74 EUR, oziroma glede na njen delni uspeh 118,04 EUR (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbene stroške mora toženka povrniti tožnici v roku 8 dni, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 2/2015, ki velja od 10. 1. 2015 dalje.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 67/2008, 35/2009 – ZOdv-C, 2/2015, ki je veljal do 10. 1. 2015;