Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, in s tem povezani finančni stroški ter zatrjevana materialna škoda, še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Takih posebej kvalificiranih okoliščin pa revident ne zatrjuje in ne izkazuje. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga tudi izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Ljubljana, št. 06122-2679/2005 z dne 23. 2. 2011. Z navedeno odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ revidentu kot inšpekcijskemu zavezancu na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) odredil ustavitev nadaljnje gradnje in odstranitev počitniškega objekta tam navedenih dimenzij na tam navedenem zemljišču ter izrekel prepovedi iz 158. člena ZGO-1. V postopku je bilo ugotovljeno, da je objekt zgrajen brez ustreznih dovoljenj za poseg v prostor in da njegova legalizacija tudi na podlagi Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v občini Bohinj (v nadaljevanju Uredba) ni možna, možna pa je vzpostavitev v prvotno stanje. Pritožbeni organ je z odločbo, št. 0612-111/2011/2 z dne 30. 11. 2011, odpravil izpodbijani akt v delu, ki se nanaša na prepovedi iz 158. člena ZGO-1, in ga v tem delu nadomestil samo s prepovedmi iz 158. člena ZGO-1, ki se nanašajo na inšpekcijskega zavezanca, ki ni hkrati tudi lastnik zemljišča, v preostalem delu pa pritožbo revidenta zoper izpodbijani akt zavrnil. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012 in X Ips 163/2012), natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revident dovoljenost revizije po citirani 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 utemeljuje z navedbo, da mu bodo z izvršitvijo izpodbijanega akta nastale zelo hude posledice in nepopravljiva škoda, saj odstranitev objekta pomeni dokončen poseg v njegove pravice, ki ga ne bo mogoče sanirati. Glede na veljavne prostorske akte, ki na tem območju novogradenj ne dopuščajo, namreč tudi v primeru uspeha s pravnimi sredstvi, kasneje ne bo mogel več vzpostaviti objekt v sedanje obstoječe stanje.

7. S temi navedbami revident zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 8. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr. X Ips 387/2010, X Ips 508/2011, X Ips 145/2011, X Ips 163/2012, X Ips 317/2012) namreč sprejelo jasno stališče, da odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, in s tem povezani finančni stroški ter zatrjevana materialna škoda, še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami (npr. X Ips 494/2008, X Ips 22/2009, X Ips 75/2010, X Ips 84/2010, X Ips 492/2010). Takih posebej kvalificiranih okoliščin pa revident ne zatrjuje in ne izkazuje.

9. Ker revident uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revident je v reviziji predlagal tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom zavrglo revidentovo revizijo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1.