Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba III U 311/2018-10

ECLI:SI:UPRS:2019:III.U.311.2018.10 Upravni oddelek

inženirska zbornica slovenije vpis v imenik pooblaščenih inženirjev sprememba vpisa napačna uporaba materialnega prava
Upravno sodišče
6. december 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožena stranka svojo odločitev, da tožnik nima pravice biti vpisan v Imenik vodij del in Imenik pooblaščenih inženirjev kot vodja del oziroma nadzorni inženir za zahtevne objekte, utemeljuje s povsem drugačnimi razlogi, kot jih dopušča določba 4. točke prvega odstavka 13. člena ZAID, na katero je odločitev oprla, saj izhaja iz določb 55. člena ZAID, 77. in 86. člena ZGO-1 ter 120. člena GZ. Zato je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabila materialno pravo.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Inženirske zbornice Slovenije, št. IZP-0263/2018 z dne 24. 7. 2018, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju IZS ali prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se v Imeniku vodij del in Imeniku pooblaščenih inženirjev, pri tožniku, vpisanem pod zap. št. ..., z identifikacijsko številko vodje del ... in identifikacijsko številko nadzornega inženirja ..., v opisu obsega pooblastil: a) pri vodji del pri stopnji zahtevnosti objektov izbriše Vz - vodenje celotne gradnje ali pretežne gradnje zahtevnega objekta; obseg pooblastil pa pravilno glasi Vm - vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje manj zahtevnega objekta, vodenje posameznih del na zahtevnih in manj zahtevnih objektih, vodenje gradnje nezahtevnega objekta; b) pri nadzornem inženirju pa pri stopnji zahtevnosti objektov izbriše Nz - nadzor nad gradnjo zahtevnega objekta; obseg pooblastil pa pravilno glasi Nm - nadzor nad gradnjo manj zahtevnega, nezahtevnega objekta in posameznimi deli zahtevnega objekta. Določila je še, da se bodo po pravnomočnosti izpodbijane odločbe spremembe vpisale v oba prej navedena imenika, tožniku pa bosta izdani novi potrdili o vpisu.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnjuje, da je bil tožnik na podlagi vloge za vpis z dne 21. 6. 2018 istega dne vpisan v Imenik vodij del s strokovnega področja gradbene stroke za stopnjo zahtevnosti objektov Vz - vodenje celotne gradnje ali pretežne gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta, vodenje posameznih del na zahtevnih in manj zahtevnih objektih, vodenje gradnje nezahtevnega objekta; in vpisan v Imenik pooblaščenih inženirjev kot nadzorni inženir s strokovnega področja gradbene stroke za stopnjo zahtevnosti objektov Nz - nadzor nad gradnjo zahtevnega, manj zahtevnega, nezahtevnega objekta in posameznimi deli. Dne 27. 6. 2018 in 6. 7. 2018 sta mu bili izdani tudi potrdili o vpisu v imenika.

3. Prvostopenjski organ ugotavlja, da se je vpis tožnika v navedena imenika izvedel na podlagi drugega odstavka 120. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), ki določa, da morajo osebe, ki lahko ob začetku uporabe tega zakona na podlagi Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) nastopajo kot odgovorni vodje del ali posameznih del, podati vlogo za vpis v imenik vodij del za tisto stroko, s področja katerega imajo opravljen strokovni izpit po ZGO-1 in za objekte iste stopnje zahtevnosti kot po tem zakonu. Po določbi petega odstavka 55. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju ZAID) se šteje, da posameznik, ki ima z dnem začetka uporabe tega zakona na podlagi ZGO-1 pravico nastopati kot odgovorni nadzornik ali odgovorni nadzornik posameznih del, ni pa vpisan v imenik, izpolnjuje pogoje za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev z omejenim pooblastilom, in sicer za nadzornega inženirja za tisto strokovno področje, za katerega ima opravljen strokovni izpit po ZGO-1 in za objekte iste stopnje zahtevnosti. ZGO-1 je pogoje za odgovornega vodjo del in odgovornega vodjo posameznih del določal v 77. členu. Tožnik je na dan uveljavitve GZ in ZAID, to je na dan 1. 6. 2018, imel pravico nastopati kot odgovorni vodja del po prvem odstavku 77. člena ZGO-1, ne pa tudi pravice po drugem odstavku te določbe, saj bi to pravico imel le, kolikor bi že bil vpisan v ustrezen imenik. Pogoje za odgovornega nadzornika je v času uveljavitve GU in ZAID določal 86. člen ZGO-1, ki je za odgovornega nadzornika za zahtevne objekte prav tako zahteval vpis v ustrezen imenik.

4. Prvostopenjski organ zaključuje, da tožnik na dan 1. 6. 2018 ni bil vpisan v Imenik pooblaščenih inženirjev in Imenik vodij del ter zato, ne glede na ustreznost izobrazbe, delovnih izkušenj in opravljeni strokovni izpit, ni imel pravice nastopati kot odgovorni vodja del za zahtevne objekte in tudi ne kot odgovorni nadzornik za objekte te zahtevnosti. Na podlagi četrtega odstavka 13. člena ZAID v zvezi z devetim odstavkom 14. člena GZ je zato IZS po uradni dolžnosti odločila, da se za tožnika opravi izbris iz obeh prej navedenih imenikov za vodenje celotne ali pretežne gradnje zahtevnih objektov oziroma za nadzor nad gradnjo zahtevnega objekta ter določila spremembo teh vpisov tako, kot je opisano v prvi točki te obrazložitve.

5. Tožnik je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložil pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve drugostopenjski organ uvodoma povzema vsebino izpodbijane odločbe in tožnikove pritožbe ter se pridružuje zaključkom IZS. Poudarja, da tožnik z dnem 1. 6. 2018 ni imel pravice nastopati kot odgovorni vodja del za zahtevne objekte po drugem odstavku 77. člena ZGO-1, saj tega dne ni bil vpisan v ustrezni imenik. Iz enakega razloga tudi ne more biti vpisan v imenik kot odgovorni nadzornik za zahtevne objekte. Meni, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita. Glede na določbo 120. člena GZ, kot tudi glede na določbo petega odstavka 55. člena ZAID, je mogoče kot pridobljene pravice po ZGO-1 šteti le tiste pravice, ki so bile pridobljene do 1. 6. 2018. V obravnavani zadevi pa ni sporno, da tožnik na ta dan še ni bil vpisan v Imenik vodje del in Imenik pooblaščenih inženirjev, kar je pogoj za pridobitev pooblastila za vodenje celotne gradnje ali pretežne gradnje zahtevnega objekta oziroma za nadzor nad gradnjo takega objekta. Navodila, na katera se v pritožbi sklicuje tožnik, pa niso pravna podlaga za odločanje.

6. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi. Po tem, ko povzame vsebino izreka izpodbijane odločbe, ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev o njegovem izbrisu iz Imenika vodij del in Imenika pooblaščenih inženirjev zahtevne gradnje sprejela le zato, ker doslej še ni bil vpisan v ta dva imenika. Pojasnjuje, da se je glede na spremembe zakonodaje ravnal po navodilih in pogojih vpisa, ki so bili objavljeni na spletni strani IZS. Iz teh pojasnil je izhajalo, da se v prehodnem obdobju do 1. 12. 2018 lahko v imenik pooblaščenih inženirjev vpiše in pridobi omejeno pooblastilo za nadzornega inženirja tudi posameznik, ki ima na dan 1. 6. 2018 na podlagi ZGO-1 pravico nastopati kot odgovorni nadzornik ali odgovorni nadzornik posameznih del in ni vpisan v imenik IZS, in to pod pogojem, da ima najmanj srednjo tehnično izobrazbo, urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določili ZAID ter ustrezne delovne izkušnje. Skladno s temi navodili se je odločil, da na vpis v imenika počaka po 1. 6. 2018, tako kot mu je svetovala tudi A.A. iz IZS v elektronskem sporočilu z dne 12. 4. 2018. Glede na navedeno, mu ni mogoče očitati neskrbnosti, malomarnosti ali nevestnosti. Drugostopenjski organ v svoji odločbi navaja, da navodila niso pravna podlaga za odločanje, zanj pa je nesprejemljivo, da se uradna navodila in pojasnila pristojnih oseb ne upoštevajo, pač pa meni, da mora IZS svoje napotke spoštovati. Ravnanje tožene stranke je zato v nasprotju z navodili, ki jih je izdala sama in je to nepravično, posega pa tudi v njegove pridobljene pravice.

7. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba je utemeljena.

9. V zadevi ni sporno, da je prvostopenjski organ tožnika na podlagi njegove vloge z dne 21. 6. 2018 vpisal v Imenik vodij del in Imenik pooblaščenih inženirjev, z obsegom pooblastil, kot izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe. O tem sta mu bili dne 27. 6. 2018 in 6. 7. 208 tudi izdani potrdili o vpisu. Z izpodbijano odločbo je IZS te vpise izbrisala in spremenila tako, da je pri vpisih za vodjo del pri stopnji zahtevnosti objektov izbrisala Vz - vodenje celotne gradnje ali pretežne gradnje zahtevnega objekta, obseg tožnikovih pooblastil pa določila kot Vm - vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje manj zahtevnega objekta, vodenje posameznih del na zahtevnih in manj zahtevnih objektih, vodenje gradnje nezahtevnega objekta; pri vpisih za nadzornega inženirja pa pri stopnji zahtevnosti objektov izbrisala Nz - nadzor nad gradnjo zahtevnega objekta in obseg pooblastil določila kot Nm - nadzor nad gradnjo manj zahtevnega, nezahtevnega objekta in posameznimi deli zahtevnega objekta.

10. IZS na podlagi prvega odstavka 13. člena ZAID posameznika izbriše iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev če: 1) umre; 2) sam pisno zahteva izbris; 3) mu je s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica; 4) se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona; 5) mu je izrečena disciplinska sankcija izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev. Tožena stranka svojo odločitev, da se za tožnika v Imeniku vodij del izbriše vodenje celotne gradnje ali pretežne gradnje zahtevnega objekta, v Imeniku pooblaščenih inženirjev pa izbriše nadzor nad gradnjo te zahtevnosti, utemeljuje na 4. točki prvega odstavka 13. člena ZAID, po kateri pa se posameznika izbriše iz imenika, kolikor ne izpolnjuje pogojev iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 7. člena ZAID. Prvi odstavek 7. člena ZAID določa pogoje za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, med drugim tudi, da ima pravico do vpisa posameznik, ki ima pridobljeno ustrezno izobrazbo v skladu z 8. členom tega zakona (1. točka), ki ima pridobljene praktične izkušnje v skladu z 9. členom tega zakona (2. točka), ki ima opravljen strokovni izpit v skladu z 10. členom tega zakona (3. točka) in ki mu s pravnomočno sodno odločbo ni izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica ali s pravnomočno odločbo izrečena disciplinska sankcija izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev, razen če je prepoved ali sankcija že prenehala (5. točka). O izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev iz razloga po 4. točki prvega odstavka 13. člena ZAID odloči IZS po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila pristojnega inšpektorja ali ugotovitev zbornice pri opravljanju strokovnega nadzora (4. alineja drugega odstavka 13. člena ZAID), o tem pa izda odločbo (četrti odstavek 13. člena ZAID).

11. Tožena stranka svojo odločitev utemeljuje s povsem drugačnimi razlogi, kot jih dopušča prej opisana določba 4. točke prvega odstavka 13. člena ZAID, saj izhaja iz določb 55. člena ZAID, 77. in 86. člena ZGO-1 ter 120. člena GZ, kar je opisano v 3. do 5. točki te obrazložitve, torej iz ugotovitve, da tožnik na dan uveljavitve GZ in ZAID, to je dne 1. 6. 2018, ni bil vpisan v imenik kot odgovorni vodja del za zahtevne objekte in odgovorni nadzornik za objekte te zahtevnosti po ZGO-1 ter da torej nima pravice biti vpisan v Imenik vodij del in Imenik pooblaščenih inženirjev kot vodja del oziroma nadzorni inženir za zahtevne objekte. Teh razlogov pa ni mogoče uvrstiti med neizpolnjevanje pogojev po 1., 2., 3. in 5. točki prvega odstavka 7. člena ZAID, kar so sicer razlogi za izbris vpisa po 4. točki prvega odstavka 13. člena ZAID. Tožena stranka je torej glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabila materialno pravo (1. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).

12. Določba 4. alineje drugega odstavka 13. člena ZAID dopušča IZS izvedbo postopka izbrisa iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev iz razlogov po 4. točki prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila pristojnega inšpektorja ali ugotovitev zbornice pri opravljanju strokovnega nadzora. Kaj od navedenega naj bi bilo v konkretnem primeru podlaga za sporno odločitev tožene stranke, v obrazložitvi izpodbijane in drugostopenjske odločbe ni pojasnjeno, prav tako to tudi ne izhaja iz podatkov upravnega spisa. Obrazložitev odločitve je torej nepopolna in je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). V upravnem spisu sicer ni niti obvestila pristojnega inšpektorja in niti ni podatkov, da bi se izvedel strokovni nadzor. Slednjega sicer ZAID ureja v 48. in 49. členu. Kolikor se opravi strokovni nadzor, se najkasneje v 30 dneh po pregledu sestavi ugotovitveni zapisnik, ki se pošlje pooblaščenemu arhitektu in inženirju, njegovemu delodajalcu in zbornici, v primeru disciplinskih kršitev pa tudi disciplinskemu tožilcu. Podatkov o morebitnem strokovnem nadzoru v spisu ni, prav tako tudi ne, da bi nadzor v skladu z 49. členom ZAID izvedlo ministrstvo, glede na to, da je IZS po določbi osmega in devetega odstavka 14. člena GZ dano javno pooblastilo za vodenje imenika. Iz tega gre sklepati, da je tožena stranka v konkretnem primeru odločala po uradni dolžnosti, četudi ni imela niti obvestila pristojnega inšpektorja niti ugotovitev strokovnega nadzora, kar je sicer pogoj za izvedbo postopka po določbi 4. točke prvega odstavka 13. člena ZAID in s tem nepravilno uporabila materialno pravo.

13. Skladno z vsem doslej navedenim je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo na podlagi 4. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter vrnilo IZS v ponovni postopek. V ponovljenem postopku mora tožena stranka ugotovljene kršitve odpraviti. Sodišče ob tem pojasnjuje, da bo morala tožena stranka, kolikor je bilo podlaga za njen postopek, izveden po uradni dolžnosti, ustrezno obvestilo pristojnega inšpektorja ali pa ugotovitve strokovnega nadzora, to v obrazložitvi svoje odločitve pojasniti. Kolikor pa s tako podlago tožena stranka ne razpolaga, svoje odločitve ne bo mogla sprejeti na podlagi 4. točke prvega odstavka 13. člena ZAID. Tudi kolikor bi s tako podlago razpolagala, pa se v konkretnem primeru zastavlja vprašanje pravilnosti njene uporabe, glede na to, da tožena stranka ugotavlja, da tožnik pogoje glede izobrazbe, delovnih izkušenj in strokovnega izpita izpolnjuje in kar je po prej navedeni določbi predpostavka za izvedbo postopka izbrisa iz imenika. Glede na podatke iz upravnega spisa (in kolikor z drugimi dokazili tožena stranka ne razpolaga), je dopustno sklepati, da po vsej verjetnosti tožena stranka, ob upoštevanju pojasnil v predhodnih odstavkih te obrazložitve, v ponovljenem postopku ne bo mogla izhajati iz določbe 4. točke prvega odstavka 13. člena ZAID, pač pa bo morala kot podlago za svojo odločitev (če bo še vedno vztrajala tudi pri njeni vsebini, opisani od 3. do 5. točke te obrazložitve) uporabiti za to ustrezne določbe o izrednih pravnih sredstvih po ZUP, kolikor bodo za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, svojo odločitev pa ustrezno obrazložiti.

14. Sodišče je odločitev o zadevi sprejelo na seji senata, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), dejansko stanje, ki je za odločitev v zadevi relevantno, pa med strankama tudi ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožnik izvedbe glavne obravnave sicer niti predlagal.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia