Jedro

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-161/12-16 ugotovilo neustavnost uporabe drugega odstavka 15. člena ZSVarPre v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se do uveljavitve nove podzakonske materije Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči uporablja tudi za ugotavljanje lastnega dohodka prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Kranju – organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 336/2012-2 z dne 24. 4. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo dne 21. 3. 2012 vloženo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v zvezi z odškodninsko tožbo zaradi skrite stvarne napake na moški obleki znamke Mura.

V dne 24. 5. 2012 vloženi tožbi tožnik laično navaja, da je v izpodbijani odločbi lasten dohodek ugotovljen napačno; smiselno uveljavlja tožbeni razlog nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava.

Toženka ob posredovanju spisov na tožbo ni posebej odgovarjala, sklicevala se je na obrazložitev, prvenstveno na točki 7 in 8 izpodbijane odločbe.

Sodišče je na podlagi 156. člena Ustave Republike Slovenije s sklepom I U 762/2012-7 z dne 19. 6. 2012 postopek v uvodoma navedenem upravnem sporu prekinilo in na Ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 15. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. list RS, št. 61/2010 s spr., v nadaljevanju ZSVarPre) in z njim povezanega 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/2004 s spr., v nadaljevanju ZBPP), kolikor napotuje na uporabo izpodbijane določbe ZSVarPre.

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 odločilo, da je 14. člen ZBPP, kolikor se je na njegovi podlagi lastni dohodek prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače, ugotavljal na podlagi drugega odstavka 15. člena ZSVarPre, v neskladju z Ustavo. Presodilo je, da izpodbijana ureditev prosilce, ki opravljajo dejavnost, a je njihov dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, postavlja v neenak položaj glede na prosilce, katerih izpolnitev dohodkovnega cenzusa se ugotavlja na podlagi dejanskih dohodkov in prejemkov. Za ureditev, ki sama po sebi samostojnim podjetnikom oziroma drugim samozaposlenim z registrirano dejavnostjo, ne glede na višino njihovega dejansko doseženega dohodka iz dejavnosti oziroma siceršnjega materialnega položaja, temveč upoštevaje fiktivni dohodek, odteguje pridobitev brezplačne pravne pomoči, ni našlo razumnega razloga. Izpodbijana ureditev je zato v neskladju s splošnim načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Ker je bil med postopkom pred Ustavnim sodiščem 15. člen ZSVarPre na podlagi določila 10. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. list RS, št. 99/2013, v nadaljevanju ZSVarPre-C) črtan, a je bila njegova uporaba na podlagi prvega in tretjega odstavka 40. člena ZSVarPre-C podaljšana do 31. 8. 2014, se je Ustavno sodišče omejilo na ugotovitev protiustavnosti izpodbijane ureditve.

Postopek s tožbo se na podlagi sklepa tega sodišča I U 762/2012-12 z dne 18. 3. 2014 nadaljuje z dnem 18. 3. 2014. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je v izpodbijani odločbi ugotovil, da prosilčev povprečni mesečni dohodek presega znesek 2-kratnika zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Navedeni zaključek je utemeljen v določbi drugega odstavka 15. člena ZSVarPre, po kateri se v primeru, ko je prosilčev mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače. Posledično je bila tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena brez opredeljevanja do njegovih nadaljnjih dohodkov in premoženjskega stanja ter brez ugotavljanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP.

Kot že navedeno, je Ustavno sodišče z odločbo U-I-161/12-16 ugotovilo neustavnost uporabe drugega odstavka 15. člena ZSVarPre v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se do uveljavitve nove podzakonske materije (podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi ZSVarPre) Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Ur. list RS, št. 54/2001 in 42/2007, v nadaljevanju Pravilnik) uporablja tudi za ugotavljanje lastnega dohodka prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače. Ker temelji izpodbijana odločba na določbah zakona, ki so po ugotovitvah Ustavnega sodišča neskladne z Ustavo, je sodišče ob upoštevanju 44. člena Zakona o ustavnem sodišču tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponovni postopek.

V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ pri presojanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči lastni dohodek prosilca ugotavljati v skladu s 4. členom Pravilnika, na podlagi katerega se v dohodek posameznika, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, in njegovih družinskih članov, kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva ena dvanajstina letnega dohodka iz dejavnosti, znanega na dan vložitve vloge.