Jedro

Določba 122. člena ZNP pomeni, da sodišče mora fizično razdeliti solastno stvar in obrazložiti, kateri upravičeni interes je upoštevalo.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (tč. II. izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka ugotovilo umik predloga proti tretje in četrtemu nasprotnemu udeležencu. Pod tč. 2. izreka je sklenilo, da se opravi delitev solastnega premoženja, opisanega v izreku tako, da dobi predlagatelj v izključno last parc. št. 390/1, 391/1 in 449, vse vl. št. 35 k.o., pritožnika pa preostale parcele, vsak do 1/2. Sklep vsebuje tudi odredbe o vpisu v zemljiško knjigo in delitvi pravdnih stroškov.

Proti 2. točki izreka se pritožujeta nasprotna udeleženca.

M. L. vlaga pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Podrejeno pa predlaga spremembo sklepa tako, da pritožniku pripadajo parcele 390/1 in 391/1, predlagatelj pa zato dobi parcele 794 in 456. Pritožnik je kmet, obdeluje celotno kmetijo in pridelke prodaja preko Kmetijske zadruge. Stara kmečka hiša stoji ob glavni cesti in celotno stavbišče je na pasu 10 m širine od glavne ceste. Zato tu ne more imeti kmetijskih priključkov in potrebuje parcele, katere je dobil predlagatelj. Razlaga, kako zemljišča obdeluje in da rabi kozolec za kmečke stroje. Za parcelo, na kateri stoji kozolec, mu največ gre.

Pripravljen je tudi izplačati solastnika, za kar je že priskrbel denar.

A. L. tudi vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Gre za premoženje, ki so ga dobili z dedovanjem in M. L. je izjavljal, da bo nasprotno udeleženko izplačal. Zato pa je dejal na naroku 11.12.1997, da njej ni pripravljen ničesar plačati. Sodišče o njenem zahtevku ni odločalo in ni upoštevalo dokumentacije, katere je predložil M. L. Hkrati pa zatrjuje, da je njen dedni delež že izplačal, sodišče pa je odločilo, da sta solastnika. Ne strinja se s tako razdružitvijo, da ostane solastnina.

Predlagatelj je vložil odgovor na pritožbo in trdi, da nasprotni udeleženec zmotno prikazuje dejansko stanje, saj zemljišč ne obdeluje in ne potrebuje kozolca, oziroma parcel predlagatelja za obdelovanje kmetje.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu sicer pravilno zapisalo, da je materialnopravna podlaga za odločitev v tej zadevi 122. člen ZNP (Zakon o nepravdnem postopku). V 1. odstavku je določeno, da sodišče opravi fizično delitev stvari v solasti tako, da dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičeni interes. Pritožnik smiselno zatrjuje, da je njegov interes upravičen na parcelah, katere je sodišče dodelilo predlagatelju. V sklepu pa ni razlogov, o upravičenem interesu, zato pritožbeno sodišče sklepa ne more preizkusiti in ne more odgovoriti na pritožbene navedbe (13. tč. 2. odstavka 354. člena ZPP).

To je narekovalo razveljavitev sklepa v celoti, saj gre med strankami za enotne nujne sospornike in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (369. člen ZPP).

Treba je tudi pritrditi pritožnici, da fizična delitev stvari med tremi solastniki ne more potekati tako, da sodišče v naravi razdeli parcele predlagatelju, ostalima dvema solastnikoma pa določi brez soglasja drugačni, ponovno solastni delež na drugih parcelah. Takšna delitev ne pripelje do fizične delitve med solastniki in celo omogoča favoriziranje enega izmed solastnikov.

V nadaljevanju postopka naj zato sodišče prve stopnje obrazloži upravičeni interes po 122. členu ZNP. Pri tem naj tudi razdeli solastnino med nasprotna udeleženca, saj razdružitev po 1. odstavku 122. člena ZNP pomeni, da se stvari fizično delijo in zato ne more ostati nerazdeljena solastnina. Glede na potek dogodkov bo treba opredeliti, zakaj je sodišče sklepalo, da ima predlagatelj upravičen interes na teh parcelah in ostala dva izmed solastnikov nimata tega interesa. Pri tem bo treba razdeliti vso solastno premoženje - torej tudi med nasprotnima udeležencema.

Ker sta pritožnika izpodbijala le odločitv sodišča pod tč.

2. izreka, z umikom proti tretje in četrtemu nasprotnemu udeležencu pa sta se strinjala, je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep le v tč. 2. izreka.

Ker pritožnika stroškov nista prijavila, je odločitev o stroških pritožbenega postopka odpadla.