Jedro

Ker v obdobju do dokončne odločbe toženca pri tožnici še ni bila ugotovljena popolna nezmožnost za delo, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba in da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, na odpravo odločb toženca št. ... z dne 23. 6. 2008 in št. ... z dne 18. 11. 2008 ter sklep št. ... z dne 29. 12. 2008 ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, zaradi posledic poškodbe pri delu in priznanje pravice do invalidske pokojnine od 17. 4. 2008 dalje. Obenem je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo je tožnica vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava. Navaja, da sodišče svojo odločitev utemeljuje z dokazi, ki jih je izvedlo, predvsem z dejstvom, da so pri izdelavi mnenj invalidske komisije sodelovali na obeh stopnjah ustrezni strokovnjaki. Bilo je pridobljeno tudi mnenje Medicinske fakultete v ..., ki za tožnico res ni bilo ugodno, ravno zaradi tega pa je tožnica v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma neposredno izvedbo tega dokaza na glavni obravnavi. Tožnica ima pravico zahtevati, da se vsi dokazi neposredno izvedejo na glavni obravnavi, torej tudi mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete v .... Sodišče tega dokaza ni izvedlo, kakor tudi pred zaključkom glavne obravnave ni navedlo razlogov, zakaj je tožničin dokazni predlog zavrnilo. Z obrazložitvijo v sodbi pa se tožnica ne strinja in meni, da bi za pravilno ugotovitev dejanskega stanja bilo potrebno izvesti vse predlagane dokaze, vključno z zaslišanjem izvedencev z namenom, da se ugotovi pravilno stanje in se v zadevi tako tudi odloči. Tožnica prvenstveno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve postopkovnih določb, saj sodišče ni neposredno izvedlo vseh dokazov, na katere je potem oprlo svojo odločitev. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Očitana kršitev, do katere naj bi prišlo zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem izvedencev, ni takšna, da bi bila zaradi nje sodba nezakonita.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 18. 11. 2008 in prvostopne odločbe iste opravilne številke z dne 23. 6. 2008 ter sklepa z dne 29. 12. 2008 ter ugotavljalo utemeljenost tožničinega tožbenega zahtevka. Tožnica je uveljavljala popolno nezmožnost za delo nastalo zaradi poškodbe pri delu in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravice do invalidske pokojnine. Takšen tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov, zlasti pa dokaza z izvedencem, zavrnilo. S tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v ... v sestavi dveh specialistov, med drugim tudi specialista medicine dela, prometa in športa, dejansko stanje o tožničini delazmožnosti in obstoju popolne nezmožnosti za delo, popolno in pravilno ugotovilo ter razčistilo vsa dejstva bistvena za odločitev. Specialista sta proučila celotno razpoložljivo dokumentacijo in odgovorila na vsa vprašanja tako, da ni ostalo nobenega odprtega vprašanja ali kakršnihkoli nasprotij med dokumentacijo in mnenjem.

Glede na določbo 253. člena ZPP se mnenje praviloma poda ustno in o tem ali naj mnenje izvedenec poda tudi pisno, odloči sodišče. V konkretnem primeru je Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v ... podala pisno izvedensko mnenje, ki ga je sodišče posredovalo tožnici in jo skladno z določbo 286.a člena pozvalo, da nanj posreduje morebitne pripombe. Tožnica se je sicer v roku na poziv sodišča odzvala in predlagala, da izvedensko mnenje izvedenca dopolnita, ker je želela še osebno izpostaviti določena dejstva in postaviti določena vprašanja. Pri tem tožnica (ki se vabilu izvedencema na osebni pregled ni odzvala) ni navedla zakaj predlaga neposredno zaslišanje izvedencev, katera dejstva še niso dovolj ali pravilno razčiščena, niti ni navedla katera konkretna dejstva še želi, da se neposredno na glavni obravnavi razčistijo. Takšnemu pavšalnemu predlogu za to sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo. Mnenje o tožničini delazmožnosti je povsem skladno z medicinsko dokumentacijo in ugotovitvami specialistov v posameznih izvidih. Konkretnih pomanjkljivosti, ki bi se neposredno na glavni obravnavi morale odpraviti, tudi tožnica v pripombah na mnenje ni navajala.

Po 60. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in se ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša možnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Skladno z drugim odstavkom citirane določbe se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.

Takšnega stanja in popolne nezmožnosti za delo na podlagi izvedenega dokaza s pridobitvijo izvedenskega mnenja in dokumentacijo do dokončne odločbe toženca z dne 18. 11. 2008, tudi po stališču pritožbenega sodišča pri tožnici ni mogoče ugotoviti, pač pa od 17. 4. 2008 stanje po 3. alinei drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 in III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu (30 %) in bolezni (70 %). Tožnica je zaradi obrabnostne spremembe vratne hrbtenice z draženjem živčnih korenin v spodnjem delu vratu kot posledico poškodbe na delu in bolezni – degenerativnih sprememb, z dokazanimi EMG spremembami predvsem spodnjih živčnih korenin vratne hrbtenice, ki so blage do zmerne, z RTG ugotovljenimi spremembami hrbtenice, z bolečo in močno omejeno gibljivostjo vratne hrbtenice ter ugotovljenih psihičnih sprememb v smislu mešane disociativne in prilagoditvene motnje ter anksiozno depresivnega sindroma s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami brez vožnje v poklicne namene, ni pa več zmožna za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejena t.j. višji davčni inšpektor.

Ker v obdobju do dokončne odločbe toženca pri tožnici še ni bilo mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo in stanja po 1. alinei drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je takšno odločitev potrdilo kot pravilno in zakonito ter zavrnilo tožničino pritožbo. Zaradi neuspešne pritožbe je v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.