Jedro

Po določilu drugega odstavka 120. člena ZPP je narok pri obravnavanju predloga za vrnitev v prejšnje stanje obligatoren, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. V obravnavani zadevi sodišče ni ugodilo predlogu toženke na podlagi splošno znanih dejstev, zato bi moralo opraviti narok. Ker tega ni storilo, prav tako tožniku predloga ni vročilo, je kršilo njegovo pravico do izjave glede upravičenosti razlogov, ki jih za zamudo navaja toženka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu toženke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper začasno odredbo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik, ki opozarja, da mu sodišče ni vročilo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, prav tako pred izdajo sklepa ni opravilo naroka. S tem je kršilo določilo 120. člena ZPP in mu odvzelo možnost, da bi se o trditvah toženke lahko izjavil. Zanika, da toženka ne bi imela dostopa do poštnega nabiralnika, saj ji je ključe objekta izročil že 26. 11. 2020. Iz njenih navedb izhaja, da se je na objektu nahajala zaradi zamenjave ključavnice, zato bi lahko prejela obvestilo o poštni pošiljki. Predlaga izvedbo dokazov, ki naj bi potrdili, da kršitve prepovedi približevanja ni bilo in se toženka nanjo neupravičeno sklicuje. Domnevni strah ne more predstavljati razloga, zaradi katerega bi se toženka lahko uspešno izognila zakonskim posledicam fikcije vročitve poštne pošiljke.

3. Na pritožbo je odgovorila toženka in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določilu drugega odstavka 120. člena ZPP je narok pri obravnavanju predloga za vrnitev v prejšnje stanje obligatoren, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. V obravnavani zadevi sodišče ni ugodilo predlogu toženke na podlagi splošno znanih dejstev, zato bi moralo opraviti narok. Ker tega ni storilo, prav tako tožniku predloga ni vročilo, je kršilo njegovo pravico do izjave glede upravičenosti razlogov, ki jih za zamudo navaja toženka.

6. Ker je bila glede na navedeno tožniku kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). V nadaljevanju postopka naj sodišče o toženkinem predlogu opravi narok, na njem izvede predlagane dokaze, tudi tiste, ki jih je v pritožbi pravočasno predlagal tožnik, nato pa naj o predlogu ponovno odloči. 7. Ker v tej fazi postopka pravočasnosti toženkinega ugovora zoper začasno odredbo ni mogoče preizkusiti, saj je odvisna od odločitve o vrnitvi v prejšnje stanje, pritožbeno sodišče o pritožbi zoper sklep z 10. 3. 2021 še ni odločalo.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).